TD Pudgura je izvedla 15. tradicionalno prireditev Gozdar – kmet nekoč in danes

Tudi letos je največja pudgurska prireditev privabila številne obiskovalce z vseh koncev Slovenije, pa tudi tuje turiste ki so se to soboto mudili na postojnskem koncu.

Prireditev ima že od samega začetka enak namen: pokazati stara opravila v gozdu in na kmetih širšemu krogu ljudi, predvsem mlajšim in s tem ohranjati dediščino teh krajev. Zanjo so zaslužni člani Turističnega društva Pudgura. Omeniti velja, da je bila prireditev prva leta v veliko večjem obsegu, kozolca toplarja še ni bilo in vse dogajanje je bilo v Brdih, na prostem malo naprej od današnjega prireditvenega prostora. Trajala je dva ali celo tri dni, razstavljenih je bilo preko 20 različnih vozov in panojev, ki so prikazovali kmečko in gozdarsko orodje. Postavili so apnenico in več dni žgali apno, prav tako se je več dni noč in dan pazilo na kopo z ogljem, da ni zagorela.

Letošnja prireditev se je pričela s prikazom varnega dela v gozdu. Zanj so poskrbeli iz Zavoda za gozdove RS. Prav na varnost pri sečnji in spravilu lesa je v zadnjem času potrebno dati še več poudarka, saj lastniki gozdov še vedno čistijo gozdove. Tudi pri prikazu Srednje gozdarske in lesarske šole iz Postojne niso pozabili na pravilno in varno delo z motorno žago. Za popestritev pa so iz debla z motorno žago ustvarili tudi različne skulpture.

Novost letošnje prireditve je bilo tekmovanje v rezanju hloda po starem z žago amerikanko. V Pudguro so prišli člani  Turističnega društva Novaki- Cerkno, ki so tekmovanje pripravili in vodili. Tekmovanja se je udeležilo osem ekip, zmaga pa je odnesla ostala v Pudguri.  Za tekmovanje je bilo izjemno veliko zanimanja, udeležili pa sta se ga tudi dve ženski ekipi.

Sledilo je »cimpranje« ali postavitev lesenega ostrešja po starem. Prikaz so pripravili člani domačega društva.

Osrednja tema letošnje prireditve je bila »Nevestina bala«. Večina  verjetno še ve, kaj je bala- nevestina bala- ne tista iz sena! Veliko pa je bilo tudi mladih obrazov, ki so o nevestini bali  slišali prvič. Za prikaz je bila nevesta iz Pudgure, Tinka iz Studenega in ženin iz Lokavca. Tako so se  prepletali običaji ob pripravi bale iz Pudgure in iz Vipavske doline. Poseben poudarek je bil na  bogati simboliki ob prevozu nevestine bale na novi dom.

Včasih,še dve generaciji nazaj, so se dekleta ob večerih zbirala po hišah in šivala balo. Več kot se jih je zbralo, bolj je bilo veselo. Delo, to pomeni kos blaga za rjuho, blazino, prt, zavese, pa tudi robčke, spodnje perilo in obleke so si prinesle s seboj in v družbi, pod budnim očesom hišne gospodinje šivale pozno v noč.  Balo je včasih morala imeti vsaka nevesta, sicer je bila sramota za hišo iz katere je izhajala.

Člani Društva za ohranjanje lokavškega izročila Doli pa so prikazali del navad ob poroki iz Vipavske doline. Prikaz je bil pripravljen po zbranem  gradivu  Goriškega muzeja , za nastop ga je priredil Boris Blažko. Po nevestino balo so fantje prišli z okrašenim vozom in zapravljivčkom, s harmoniko.

Ob tako pestrem dogajanju je potrebno povedati tudi, da so pudgurske gospodinje in člani Lovske družine Bukovje poskrbeli za domače dobrote- štruklje, gozdarske žgance z ocvirki in lovski golaž . Otroci so se igrali po starem, starejši pa so se zavrteli ob zvokih ansambla Tonija Verderberja.

Za TD Pudgura Vida Požar