Rezultati dveh anket s področja urbanizma

V junijski in julijski številki Prepiha sta bili objavljeni dve javnomnenjski anketi. Odzivi so bili številčni in večinoma pozitivni.

V junijski številki smo občane zaprosili za mnenja o domovih za starejše občane, o mestotvornih vsebinah in specifično o prostoru ob Titovi cesti. Več kot 60 odstotkov udeležencev meni, da naj bi bil dom za starejše občane kombiniran z oskrbovanimi stanovanji. Skupaj s 27 odstotki anketirancev, ki si želijo medgeneracijsko središče, so bistveno številčnejši od 7 odstotkov teh, ki zagovarjajo klasične domove s sobami. Tudi iz drugih odgovorov je razbrati željo po večji kakovosti bivanja. 66 odstotkov anketirancev si želi večjo povezanost doma za starejše z drugimi družbenimi vsebinami, 7 odstotkov tega ne želi, približno tretjina pa je za zmerno povezovanje. Dejavnosti, ki po odgovorih najbolj sodijo ob dom upokojencev, so: rekreacija, kulturne in ustvarjalne dejavnosti, storitvene dejavnosti (frizer, pediker, fizioterapija …), obogatitvene in medgeneracijske dejavnosti (kavarna, trafika, mala trgovina, ustvarjalnice, fitnes, bazen, razni poligoni, balinišče, mini golf, vrtički za oskrbovance, manjša dvorana za prireditve ali praznovanje rojstnih dni, čitalnica). Daleč pred vsemi se kaže želja po velikem parku, sprehajalnih poteh, mirnem in varnem okolju doma za starejše. Hkrati ob želji po medgeneracijskem povezovanju, kombinaciji doma za starejše z vrtcem ali otroškimi igrišči, se v odgovorih kaže skrb, ali bi starostniki lahko bivali v mirnem okolju. Podanih je bilo 24 primerov dobre prakse iz Slovenije, trije poimenski primeri iz tujine in splošni primeri skandinavskih dežel, Nove Zelandije in Azije.

Najbolj raznoliki so bili odgovori na temo vsebin, ki sodijo ob mestno vpadnico. Nekateri bi imeli več trgovskih središč, drugi so strogo proti slednjim. Nekaj anketirancev si želi rekreacijskih oziroma športnih površin, spet drugi poslovno cono, tržnico. Izmenjujeta se želji po več zelenju in po več parkirnih površinah. Nekaj predlogov je za zdravstveno-storitvene dejavnosti. Skupni imenovalec vsem je želja po oživljanju mesta, po dejavnostih, ki ljudi povezujejo ali pa jim nudijo kakovostno preživljanje prostega časa, takoj za tem pa urejanje infrastrukture. Odgovori na vprašanje, katerih vsebin in ureditev v Postojni manjka, so bili podobni. Še bolj so tu poudarjane vsebine za oživitev vsakodnevnega dogajanja. Vse kaže na to, da imajo občani za prostor ob mestni vpadnici velike upe.

Glede stanovanjske gradnje iz julijske ankete smo dobili mnenja občanov o tipih stanovanj, tipih sosesk ter o gradnji stanovanj v Postojni. Občani si najbolj želijo enostanovanjskih hiš na lastni parceli. Presenetljivo si drugo mesto delita stanovanje v manjšem bloku in vrstna hiša, predvideno pa je najmanj zaželena dvostanovanjska stavba na skupni parceli. Pri izbiri sta odločilna zasebnost in svoboda, takoj za tem ekonomika. Dostopnost in bližina infrastrukture sta na tretjem mestu. To je sicer mogoče pripisati temu, da so bili udeleženci ankete pretežno Postojnčani, manj pa prebivalci vasi. Približno polovica udeležencev ankete trenutno ne išče stanovanja, 40 odstotkov oseb išče lastniško stanovanje in komaj 12 odstotkov oseb išče najemniško stanovanje. Največ iskalcev išče trisobno stanovanje, takoj za njimi iščejo štirisobno ali dvosobno stanovanje. 11 odstotkov oseb išče stanovanje z več kot 4 sobami, garsonjere pa so na zadnjem mestu. Na splošno občani menijo, da v Postojni primanjkuje stanovanj. Izenačeno okoli 30 odstotkov oseb meni, da primanjkuje individualne zasebne gradnje, večstanovanjske zasebne gradnje in večstanovanjske socialne gradnje. Manj zaželena je individualna najemniška gradnja.

Glede tipov sosesk so mnenja različna, bolj pa se javnost nagiba k redu in jasnim razmejitvam sosesk. Parkirišča si ljudje želijo v podzemnih garažah z ozelenjeno streho ali kot samostojna manjša zunanja parkirišča. V Postojni kot zgled več ljudi navaja soseske: bloki na Kremenci, Zeleni biser, Stara vas, Na Lokvi in Log. Izven Občine Postojna je podanih 14 različnih primerov, od tega 10 iz Slovenije.

Pri obeh anketah je bilo zabeleženih nekaj zanimivih predlogov, ki jih bomo na Občini skušali vključiti v bodoče prostorske dokumente. Veseli smo zavzetih odzivov, primerov dobrih praks in konkretnih predlogov. Vsak konstruktiven predlog bo obravnavan ob izdelavi posameznega prostorskega akta.