Čaroben »rezijanski« zaključek leta za MePZ Postojna

Pevsko leto 2015 se je za Mešani pevski zbor Postojna zaključilo na najlepši način. V nedeljo, 27. decembra, so s samostojnim božičnim koncertom razveselili prebivalce Rezije.
Ta edinstvena narodna skupnost na skrajnem zahodnem robu slovenskega etničnega »ozemlja« šteje vsega nekaj čez tisoč prebivalcev, razpršenih v Ravenci in Solbici ter nekaterih manjših zaselkih rezijanske doline. Skozi stoletja je izoblikovala svojstven rezijanski jezik, plese in pesmi, ki so bile navdih skladatelju Pavlu Merkuju. Leta in leta je obiskoval dolino pod Kaninom, skrbno beležil navade in glasbeno dejavnost ter med drugim spisal vrsto izvrstnih vokalnih priredb. Tako danes ni slovenskega zbora, ki bi v svojem repertoarju ne hranil vsaj katere »rezijanske«.
Postojnčani so pod vodstvom dirigenta Mirka Ferlana v cerkvi v Solbici zapeli najprej zahtevnejšo skladbo Nunc dimittis (Gyorgy Orban), nato pa dve priredbi iz sakralne zakladnice besedil v starocerkveni staroslovanščini – Otche nash mladega slovenskega tržaškega skladatelja Patricka Quaggiata in Bogorodice djevo raduj sja Sergeja Rahmaninova.
Sledile so priredbe slovenskih božičnih in koledniških vsebino. Zbor je največji aplavz – tako za izgovorjavo kot za samo izvedbo – požel z rezijansko (seveda v Merkujevi priredbi) Öre ti trïji krajawe.
Obisk v Reziji bi bil bistveno manj informativen in tudi čaroben, če ne bi o svoji Reziji tako v slovenščini kot v rezijanščini govoril (pa tudi pel) Sandro Quaglia, domačin iz Ravence, ki je študiral v Sloveniji. Pevcem je med drugim razkazal tudi muzej brusačev, ki so še do 70. let 20. stoletja brusili nože in popravljali dežnike celo v Postojni.
Večer v Reziji in pevsko leto sta se zaključila z osuplim opazovanjem vzhoda polne lune izza obronkov strmega Kanina…

Vsem svojim poslušalcem in spremljevalcem postojnski zbor tako »v stilu« vošči lipë Növë Lëtu 2016.