Prepihova tema meseca

Prepihovo Temo meseca je tokrat priklicalo vznemirjenje občanov ob preletih letal, streljanju in detonacijah na septembrskih vojaških vajah na Počku. 

Besedilo: Mateja Jordan

Fotografija: Valter Leban

 

PRAZNE OBLJUBE?

Oglušujoča preletavanja letal, hrupne detonacije in pokanje ob streljanju so ob septembrskih vojaških vajah na Počku močno zmotili življenje in delo prebivalcev postojnske in sosednjih občin. Postojnčani so se odzvali še ostreje kot običajno – samoiniciativno so izrazili mnenja v anketi, ki pričajo o stresu in stiskah ob dogajanju, ob tem pa napovedali tudi proteste ter postavitev živih barikad in zapor. S protestnim pismom ministru za obrambo, predsednici države in varuhu človekovih pravic je k učinkovitemu ukrepanju ponovno pozval tudi župan Igor Marentič. Odgovorne je vprašal, ali jim je res vseeno za tako mačehovsko ravnanje, in jih spomnil na nevarnost, ki jih vplivi Osrednjega vojaškega vadišča Slovenske vojske Postojna (OSVAD) predstavljajo za edini vir pitne vode na območju.

 »V preteklosti so bili izvedeni nekateri pogovori in dogovori, a v praksi ne držijo. Nad tem dejstvom smo razočarani tudi sami; že večkrat smo razočaranje in apel tudi javno izkazali,« so zapisali na Občini. Kot nadaljujejo, razumejo stisko ljudi ob glasnih vojaških vajah in vsakič znova zahtevajo njihovo zamejitev.

 

Protestno pismo št. 5

V zadnjem, že petem protestnem pismu župan Igor Marentič poziva predsednico RS Natašo Pirc Musar, ministra za obrambo Marjana Šarca in varuha človekovih pravic Petra Svetino, da od njih zahteva resen pristop k problematiki. Kljub večkratnim opozorilom in več dogovorom z Ministrstvom za obrambo (Mors) o zamejitvi vojaških aktivnosti, da ne bodo posegale neposredno nad naselja in da bodo občanom omogočale vzdržne življenjske razmere, so zadnje vaje presegle njihovo strpnost in razumevanje.

»Glasni preleti letal, doneči in močni poki streljanj, svetlobni bliski in vojaške aktivnosti pozno v noč so dobesedno onemogočali normalen vsakdan,« je na razmere, ki so po njegovem mnenju spominjale na vojno stanje, opozoril župan. »Mar vam je res vseeno za tako mačehovsko ravnanje?« sprašuje naslovnike in v pismu spomni tudi na številne negativne okoljske vplive zaradi vadišča, predvsem na nevarnost za onesnaženje pitne vode. »Povsem nerazumno in nemogoče je delati in se sprehajati v takšnem hrupu, se spominjati na nekdanje in trenutne resnične vojne spopade, pomirjati otroke, ki jih budijo glasni streli, in jim pojasnjevati, kakšno vlogo imajo vojaške vaje na našem območju, da o pomislekih o okolju in o naši pitni vodi niti ne govorimo,« je skrbi vseh občanov strnil župan.

Kljub drugačnim obljubam in zavezam Ministrstva za obrambo so vaje vse pogostejše in vse  hrupnejše, agresivne in moteče. Zato Marentič od naslovnikov pričakuje odziv, »ki naj ne bo tolažilne narave«, temveč resno ukrepanje, ki bo občanom zagotovilo kakovostno bivanje. »Spodbudnih besed in praznih obljub enostavno ne sprejmemo več,« je odločen.

Na Občini so v času vaje prejeli številne klice s pritožbami občanov in jih po  navodilih Mors  napotili na dežurno številko za Poček; prispelo je tudi nekaj pisnih pritožb. »Vsekakor si Občina Postojna prizadeva zaščititi svoje občane, zatorej nam je v interesu slišati vaše zgodbe, želje, iniciative, ki le še potrjujejo skrb za normalen vsakdan, pa tudi skrb za naše skupno okolje,« zagotavljajo. Ena izmed dodatnih podlag oziroma pokazatelj mnenja občanov je tudi anketa, ki so jo skupaj s pozivom naslovili na vodilne v naši državi.

 

Na širšem območju letališča Cerklje ob Krki, Kostanjevice na Krki, Mirnske doline in Osrednjega vadišča Slovenske vojske Postojna so se med 18. in 29. septembrom usposabljali slušatelji mednarodnega tečaja kontrolorjev združenih ognjev iz sedmih zavezniških držav. Usposabljanja so podpirale posadke helikopterjev Bell 206, Bell 412, Cougar in letala Pilatus PC-9 Slovenske vojske, avstrijsko letalo Pilatus PC-7, ameriška letala F-16 in slovenska artilerijska enota z minometoma 120 mm. Helikopterji in letala so območja preletavali, kot so napovedali pri Slovenski vojski (SV), v časovnih intervalih med 9.00 in 22.30.

 

Anketa na Facebooku

V anketi, ki jo je na Facebooku v času zdajšnje vojaške vaje izvedel Klemen Nagode, sicer pobudnik Shoda za vodo leta 2019, je 913 ljudi izrazilo željo, da se občine aktivneje vključijo v omejevanje aktivnosti na vojaškem poligonu, zato je avtor njene rezultate naslovil tudi na Občino Postojna.  Kar 80 odstotkov sodelujočih meni, da se občani ne bi smeli sprijazniti z negativnimi vplivi, ki nastajajo ob izvajanju vojaških aktivnosti. V razpravljanju ob anketi, v kateri je sodelovalo 1159 občanov, je bilo slišati tudi neformalne napovedi protestov, postavitev živih barikad in zapor. Med naslovnike je avtor vključil tudi inštitut 8. marec (saj se je pred leti aktivno potegoval za pravico do čiste in pitne vode), Ministrstvo za šolstvo in varuha človekovih pravic. 

 

Dogovora z Morsom Občina nima

Kljub lanskim, na prvi pogled obetavnim pogovorom z obrambnim ministrom Marjanom Šarcem se intenzivnost vojaških vaj na Počku ni zmanjšala. Tudi celovitega dogovora, ki bi vključeval sofinanciranje cestne in komunalne infrastrukture, od leta 2018, ko je z razveljavitvijo Državnega prostorskega načrta odstopila od do tedaj veljavnega, Občina z Morsom nima. 

Na Občini so julija letos sklenili že tretji dogovor o sofinanciranju investicij v lokalno javno infrastrukturo za leti 2022 in 2023. Kot so pojasnili, »gre za sofinanciranje projektov izravnave in preplastitve posameznih odsekov lokalnih javnih cest v skupni končni višini sofinanciranja do največ 400 tisoč evrov oz. 200 tisoč evrov za posamezno leto.« 

»Posebnega dogovora o zmanjšanju intenzivnosti vojaških vaj Občina z MORS-om trenutno nima sklenjenega. Vsekakor pa kontinuirano potekajo pogovori in njena prizadevanja v tej smeri,« še pravijo na Občini.

Predmet spora med Občino in Morsom ostaja tudi vprašanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ). Čeprav ima Občina po odločbi Ustavnega sodišča pravno podlago za zaračunavanje NUSZ, nadomestilo za obdobje od leta 2016 do leta 2019 v skupni višini skoraj milijon 900 tisoč evrov terja s tožbo.

Župan Igor Marentič se je sicer skupaj s koalicijskimi partnerji lani zavezal, da se bo zavzemal za oblikovanje pogajalske skupine za konstruktiven dialog z vlado RS z namenom za postopno zmanjševanje vojaških aktivnosti na OSVAD Postojna, zmanjšanje onesnaževanja okolja, zaščito vodnih virov, zagotovitev nadomestil za obremenjevanje okolja in prebivalcev, vse do končnega cilja – zaprtja vadišča.

Goran Uljan, ravnatelj Osnovne šole Prestranek, je že po vaji Jadranski udar v začetku junija naslovil na predsednico RS, ministra za obrambo, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, varuha človekovih pravic in postojnskega župana pismo, v katerem je izrazil svoje ogorčenje nad hrupom, ki ga povzročajo vojaške dejavnosti na vadišču. Pogoje za pouk in delo na šoli, ki je v neposredni bližini vojaškega vadbišča, je orisal kot skrajno nemogoče. »Nizki preleti letal, streljanje, hrup z bližnjega vadbišča Poček – to presega že vse meje zdravega razuma,« je zapisal, in to ob dejstvu, da na ministrstvu in Zavodu za šolstvo RS vedno znova poudarjajo pomen varnega in spodbudnega učnega okolja. 

Uljan je opozoril na trušč in bobnenje, še posebej moteča za deset otrok iz Ukrajine, ki obiskujejo šolo. Ti se pri pouku ne počutijo varno in ob vajah podoživljajo travme iz vojne, od katere so pobegnili k nam. Ravnatelj je ministrstvu predlagal, da šoli in vrtcu za vsak dan vojaških vaj poišče nadomestno lokacijo, in izpostavil nevarnost za onesnaženje vodnega vira, ki je zaščiten z ustavo.

Od naslovnikov je sicer prejel sočutne in pomirjujoče, a vendar puhle odgovore brez konkretnih zavez, zato se ne čudi, da je situacija v začetku novega šolskega leta popolnoma enaka. »Ob oktobrskih vajah se je junijska zgodba ponovila, kar zadeva razmere in hrup. Sprememb ni,« je povedal. Tudi sestanka s predstavniki Morsa in Slovenske vojske, ki so ga v odgovoru ravnatelju napovedali na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje (MVI), doslej ni sklical nihče.

 

»Vojaki prihajajo, skrijmo se!«

»Mlajši otroci so ob preglasnem hrupu pogosto jokali in iskali zavetje pri strokovnih delavcih. Med prosto igro so ob nenadnem zvoku streljanja ali letal z očmi iskali poglede vzgojiteljic, ki so jih pomirile in potolažile. Nekateri otroci so ob tem komentirali: 'Vojaki prihajajo, skrijmo se!' Iz kock so nekateri otroci sestavljali orožja. Na sprehodu po travniku so dve- do triletni otroci panično iskali letala v zraku; posebno stisko so doživljali otroci iz Ukrajine. Ob tem so skrili glave med roke, začeli glasno in prestrašeno jokati in tekati po travniku,« opisuje odzive mlajših otrok v Vrtcu Postojna ob zadnji vojaški vaji svetovalna delavka Petra Zafran Česnik.

Težave so se še stopnjevale v času počitka, tudi pri starejših otrocih, saj so prestrašeni ob hrupu spraševali, kaj se dogaja. Še intenzivneje so to doživljali ukrajinski otroci. »Med preletom se je eden od njih sklonil in skril pod mizo, si zamašil ušesa in kričal 'Bomba je!'« je povedala Česnikova. »So pa tudi otroci, ki se za glasen hrup in njegov izvor niso zmenili – vedeli so, od kod vse skupaj prihaja, saj so se že doma o vsem tem tudi pogovarjali,« je nadaljevala.

 

Mors: skupaj poiščimo rešitve za sobivanje

»Zavedamo se, da sobivanje z vojsko zahteva veliko potrpljenja. Tudi zato si nenehno prizadevamo in iščemo načine, kako prebivalkam in prebivalcem okolice naših vadišč to olajšati,« odgovarjajo pristojni z Morsa na vprašanje, kdaj se bodo začeli resni pogovori z Občino Postojna o zmanjševanju aktivnosti na Počku. Minister Marjan Šarec je ukrepanje napovedal že pred dobrim letom na obisku v Postojni.

Letošnji september je bil po ugotovitvah Morsa »nekoliko bolj obremenjujoč za prebivalce v neposredni bližini vadišča predvsem zaradi povečanega hrupa detonacij in preletov zrakoplovov«, zato se zavezujejo, da bodo »najbolj moteče dejavnike skušali odpraviti oziroma zmanjšati do tiste mere, ki je še sprejemljiva za uspešno izvedbo vaj in usposabljanj enot Slovenske vojske (SV) in partnerskih vojska«.

Pristojni z Ministrstva ponovno opominjajo na obveze, ki jih ima Slovenija kot članica Severnoatlantskega zavezništva, ter pozivajo k »strpnosti in odgovornosti pri iskanju rešitev za boljše sobivanje«. SV o vojaških aktivnostih obvešča javnost, pri načrtovanju in izvajanju usposabljanj na OSVAD Postojna pa spoštuje vse omejitve, zapisane v dogovorih z občinami Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica, še pišejo.

Tako se streljanja (razen izjemoma) ne izvaja ob sobotah, nedeljah in praznikih, streljanje do 23. ure poteka od junija do septembra največ 10 dni v mesecu, usposabljanja med 22. in 6. uro pa le v najnujnejšem obsegu; streljanje z orožjem kalibra nad 60 mm se mora zaključiti pred 23. uro, prav tako preleti vojaških zrakoplovov nad Postojno; iste časovne omejitve se upoštevajo tudi pri uporabi manevrskega streliva.

Na Morsu se zavedajo, da te omejitve v času intenzivnejših vaj ne zadostujejo, zato napovedujejo dodatne ukrepe: tako  v prihodnjem letu načrtujejo več vojaških usposabljanj v tujini, in manj doma. Na osrednjem vadišču bo v letu 2024 slaba tretjina manj letalskih usposabljanj (7 namesto 10) in okoli polovica manj večtedenskih vojaških vaj z zavezniki. Obljubljajo še, da bodo zmanjšali število detonacij in nizkih preletov letal ter nadgradili komuniciranje in sodelovanje v lokalnem okolju.

Eno od izhodišč za zmanjševanje dejavnosti so tudi negativni vplivi vojaškega delovanja  na okolje, zagotavljajo na Morsu, zato SV že vrsto let izvaja številne ukrepe, da bi v čim večji meri sanirala vplive vojaškega delovanja.

»Monitoring stanja okolja, ki je zajemal raziskave po posameznih okoljskih sestavinah, flori in fauni, je v zvezi z rastlinstvom in živalstvom pokazal, da so vojaška območja zelo primerna za ohranjanje biotske raznovrstnosti,« prepričujejo pristojni z Morsa in jamčijo, da bodo vplive vojaških dejavnosti na okolje spremljali z monitoringi tudi v prihodnje.

Dodajajo še, da SV že vrsto let izvaja številne ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, med njimi streljanje na določene in prej pripravljene rajone ciljev, varno in ekološko uničenje ostankov bojnega streljanja, čim večjo uporabo vadbenega streliva in uporabo simulacijskih sistemov, izgradnjo sodobnih strelišč in sodobnih perišč za terenska in oklepna vozila. Proučujejo pa tudi možnosti za uporabo t. i. ekološkega streliva.

O preselitvi vadišča, ki ima za sistem obrambe države strateški pomen, pa na Morsu ne razmišljajo. »OSVAD PO v Republiki Sloveniji žal nima alternative, zato bomo morali skupaj iskati najboljše rešitve za sobivanje na tem območju,«  zaključujejo.