Prepih izpostavlja: Tu živimo

Cerkev sv. Petra v Goričah

Besedilo in fotografiji: Marino Samsa.

»Kot najbližji sosed sv. Martina stanuje na nizkem hribčku sredi rodovitnega polja  sveti apostol Peter. Kakor ovčice pri nogah pastirjevih se stikajo hiše in gospodarska poslopja  v dveh vrstah pod cerkvijo.« Tako slikovito je Franc Rupnik, nekdanji hrenoviški kaplan, pred stotimi leti opisal podobo cerkve sv. Petra v Goričah v svojih zapiskih o zgodovini hrenoviške župnije, pod katero spada cerkev še danes.

Tik  ob cesti, pri vznožju vzpetine, stoji kapelica, posvečena sv. Srcu Jezusovemu. Postavljena je bila leta 1925. Na robu gozdička za cerkvijo pa stoji manjša kapelica Matere Božje.  Ob cerkvi je mogočna lipa, varovana kot naravna vrednota. Obseg debla, izmerjenega 2010, je 382 cm. V žledu 2014 je bila precej poškodovana, zdaj (po skoraj desetih letih) spet povzema prvotno obliko.

Zunanjščina cerkve

Cerkev je orientirana proti vzhodu. V tlorisu si sledijo prezbiterij z zakristijo na severni strani, ladja in zvonik. Leta 1838 je bilo v župnem arhivu zapisano, da je »cerkev v dobrem stanu, le stolp ni temu podoben«. Ta je bil zasilno pokrit s pločevino. Istega leta so začeli zidati nov zvonik, vendar so se dela zavlekla, dokončali so ga 1863. Istočasno so naredili načrte za sedanje ostrešje, jih tudi izvedli in prizidali še zakristijo. Glavni vhod v cerkev je pod zvonikom, ki ima tri nadstropja. V pritličju se odpira s tremi, polkrožno zaključenimi vhodi. V zvonišču se odpira z dvojnimi, polkrožno zaključenimi odprtimi okni. Ostenje se zaključi s tripasovnim konzolnim podstrešnim zidcem, nad katerim se dviga piramidasta streha, prekrita z novejšo pločevino. Na vrhu strehe so železno jabolko, dvojni križ in petelin. Na desni strani zvonika so s kovinsko ograjo varovane kamnite stopnice, ki vodijo na pevski kor. Cerkev je krita s strešniki. Okrog 1960 je bila še pobarvana v belo,  sedaj s svojo izrazito sivino kliče po novem ometu.

Notranjost cerkve

V cerkev vodi kamnit, polkrožno zaključen portal z lesenimi vrati. Vstopimo pod pevskim korom. Ta stoji na kamnitih stebrih in arkadah, prostor pod njim je banjasto obokan. Na sklepnem kamnu je vklesana letnica 1838, ko so pevski kor dozidali. Desno  ob vhodu v cerkev stoji kamnit kropilnik. Ladja ima raven, lesen in ometan strop, ostenje pa se zaključi z venčnim zidcem. V dolžino meri 10,33 m, v širino 7,88 m in v višino 4,60 m. Od prezbiterija je ločena s kamnitim slavolokom. Ta je bil izdelan leta 1663 (z letnico na sklepnem kamnu) in je v zasnovi še gotski. Prezbiterij je v nasprotju z ladjo dokaj majhen in nizek, pokriva ga banjast obok. Za oltarjem sta še vedno ohranjeni rebri starega gotskega oboka. Prezbiterij je dolg 4,66 m, širok 4,42 m, visok pa le 3,10 m in je od ladje višji za stopnico. V zakristijo vodi kamnit, pravokoten portal.

Cerkvena oprema

Cerkev ima danes tri oltarje: sv. Petra, Device Marije in sv. Jožefa. Lesen glavni oltar stebrnega tipa je iz začetka 19. stoletja. Od prezbiterija je višji za dve stopnici. Sredi oltarja visi slika sv. Petra iz 1887. Avtor slike, Idrijčan Kobal, naj bi glavni oltar tudi prebarval. Na lesenih obhodnih portalih stojita kipa sv. Marka in sv. Antona Puščavnika. Potlačena atika v obliki prereza zvona je zaključena z lesenim baldahinom, na njej pa je upodobljen Bog Oče, obkrožen z mnogimi angelci. Na menzi stoji lesen tabernakelj. Na spodnji stopnici je vklesana letnica 1676.  Stranska oltarja, izdelana v  baročno-renesančnem slogu, sta od ladje višja za stopnico. Oba imata zidano menzo, zgoraj pa sta lesena. Zaključita se s trikotnim delom – atiko in pripadata stebrnemu tipu.

Desni oltar je posvečen Mariji. V niši je kip Marije Kraljice, narejen verjetno po prenosu oltarjev v Goriče. Ob strani stoji kip sv. Lucije, zavetnice vida, ki na pladnju drži oči. Na drugi strani je bil nekdaj kip svetnice, ki je v rokah držala mrtvaško glavo – morda kip sv. Mihaele. Kasneje je bil ukraden. Oltar krasijo angelske glavice. Na stopnici pod oltarjem je vklesana letnica 1674, po kateri lahko sklepamo, da sta bila takrat narejena oltarja.

Levi oltar je posvečen sv. Jožefu. V niši je slika sv. Jožefa. Ob strani ni nobenega kipa, nekdaj pa sta oltar krasila kipa sv. Petra in Pavla – verjetno sta bila ukradena sočasno s kipom neznane svetnice na levem oltarju. Pod sliko sv. Jožefa je mala slika Mučeništvo sv. Štefana. Na njej so Judi, ki so ga kamenjali, oblečeni kot Turki, ki so v srednjem veku ropali, požigali in sejali strah po naših krajih. Nastala je sočasno z oltarjem. Na južni ladijski steni visi oljna slika na platnu »Predaja ključev«, ki jo je za glavni oltar naslikala Mara Kralj. V ladji so novejše lesene klopi; njihove stranice so zaključene polkrožno, brez okrasja.

V zvoniku visi en sam zvon, izdelan leta 1923, kot vojna odškodnina. Prva svetovna vojna je vzela namreč vse tri zvonove (ulite 1908), ker cerkev nima pokopališča. Zvonovi, ki so jih 1923 dobili kot italijansko vojno odškodnino, so skupaj  tehtali 983 kg. V drugi svetovni vojni sta bila manjša zvonova zopet odvzeta.

Nekdaj so v Goričah posebej častili sv. Marka in sv. Antona Puščavnika – kipa teh svetnikov namreč stojita na oltarju. Še danes je ohranjena maša na dan sv. Marka; po njej župnik tudi blagoslovi polje. Nekdaj je bila maša sicer pri Fari in je bila nato slovesna procesija v Goriče.

Pred cerkvijo sv. Petra stoji kapelica Srca Jezusovega.

Cerkev ima tri oltarje: sv. Petra, Device Marije in sv. Jožefa.