Ohranjene podobe iz foto albuma družine Zirmann - Murovec iz Postojne

Prepihove OHRANJENE PODOBE: Iz foto albuma družine Zirmann - Murovec iz Postojne

Besedilo: Marino Samsa; fotografije: arhiv Foto Atelje Postojna. 

Rubrika Ohranjene podobe, s katero smo začeli obujati spomine na  naše pretekle dogodke in družine s pomočjo starih fotografij, se je začela pred štirimi leti. Prve stare objavljene fotografije so bile takrat iz obsežnega arhiva najstarejšega postojnskega fotografa Jakoba Zirmanna. Predstavili smo nekaj njegovih ateljejskih portretirancev, tokrat pa smo pobrskali  po fotografijah njegove družine. Foto Atelje Postojna, ki ga od leta 2010 vodita Irena in Marko Murovec, pravnuka Jakoba Zirmanna, praznuje letos 100 let delovanja. 

Jakob Zirmann se je rodil leta 1892 v italijanski videmski pokrajini, v kraju Nogaredo di Prato. Tik pred prvo vojno se je v Gorici, pri mojstru fotografije in založniku Antonu Jerkiču (po rodu iz Dobravelj pri Ajdovščini), izučil fotografske obrti. V Postojno se je preselil po vojni in leta 1923 na Jamski cesti odprl svoj prvi Atelje Fotografia Moderna. Fotografiral je poroke, birme in družabne prireditve ter razvijal filme in fotografije ljubiteljskim fotografom. S fotografijo se je ukvarjal tudi Jakobov starejši brat Maks. V Ilirski Bistrici je imel atelje v nekdanjem Narodnem domu, v poletnih mesecih pa je s fotoaparatom na stojalu ob morju fotografiral kopalce in jim po hitrem postopku razvijanja prodajal povečave. 

Jakob je bil nemirnega  duha, rad je potoval po svetu in tako je na Dunaju spoznal Ljudmilo Grasmuck (1898–1953). Leta 1924 sta se poročila in Jakob jo je nemudoma uvedel v svet fotografije. Čez štiri leta sta skupaj odprla nov atelje na Gregorčičevi ulici. Okoli leta 1930 sta odšla v Južno Ameriko, pozneje v ZDA. Zaradi gospodarske krize sta se vrnila v Postojno in leta 1935 odprla prenovljen atelje Fotografia G.(iacomo) Zirmann na današnji Ljubljanski cesti (danes Pizzerija Minutka). Ljudmila je večino časa delala v ateljeju, Jakob pa je dneve preživljal na terenu, o čemer pričajo številne fotografske dokumentacije Postojne in okoliških vasi. Fotografije je razvijal na terenu, v fototemnici, ki jo je imel v prirejenem avtomobilu. Kot uspešen, iznajdljiv fotograf in založnik ter izdajatelj razglednic nam je zapustil bogato fotografsko dediščino. Posebno dragocene so njegove razglednice Postojne  in okoliških krajev,  pa tudi panorame in vedute širše Primorske. 

Nekaj časa (po zaprtju Šebrove tiskarne) je tudi sam deloval kot založnik in izdajatelj razglednic. Rad je fotografiral tudi ljudi, pri čemer je še posebno prišla do izraza njegova odlična spretnost retuširanja negativov. Precizno spreten pri tem je lahko pomladil in polepšal portretirance, kar je še posebno godilo gospem. Pozitiv retušo je izvajal na fotografijah, ki jih je po želji tudi koloriral in jim dodajal umetniško noto. Fotografski material je nabavljal v trgovini Buffa v Trstu in proizvodnem podjetju Fotokemika v Zagrebu. K uspešnemu poslovanju  je veliko pripomogla tudi Ljudmila s trdim delom v temnici in ateljeju, kjer je množično fotografirala italijanske vojake. Ti so razglednice s svojo podobo pošiljali sorodnikom. 

Leta 1935 se jima je rodil sin Alfonz, pred kapitulacijo Italije (1943) pa sta kupila hišo na Prešernovi ulici 2, v kateri še danes  – neprekinjeno 80 let – deluje družinski atelje. Jakob in Ljudmila sta uspešno poslovala tudi po drugi vojni. Trumo italijanskih in nemških vojakov so zamenjali jugoslovanski, ki so se množično fotografirali za spomin, z obvezno rdeče kolorirano zvezdo na kapi. Leta 1953 je Jakob po ženini smrti zaposlil pomočnico Emico Kadoič, ki se je fotografske obrti izučila pri uglednem mojstru Srkulju v Varaždinu. Jakobov sin Alfonz in Emica sta se zaljubila, se poročila in leto pozneje (1955) je obrt prevzela Emica. Jakob je tudi po upokojitvi leta 1955 še vedno fotografiral na terenu, vse do leta 1962, ko je hudo zbolel. Umrl je  leta 1965 v bolnici v Ljubljani. 

Emica je Fotoatelje Postojna vodila vse do leta 1987; pomagal ji je mož Alfonz, saj se je pri očetu naučil kakovostno kolorirati in retuširati pozitive. Obrt je nadaljevala njuna hčerka, fotografinja Liljana Zirmann - Murovec skupaj z možem  Milanom  Murovcem. Trinajst let bo, odkar sta Foto Atelje Postojna prevzela njuna otroka, Irena in Marko Murovec. 

Malo je fotoateljejev v Sloveniji, ki so uspeli z znanjem, vztrajnostjo, nenehnim izobraževanjem in s  prilagajanjem hitro se spreminjajočim tehnologijam to imenitno, v veliki meri tudi umetniško obrt zapeljati že v četrto generacijo. Le kako bi danes gledal s steklenimi fotografskimi ploščami obložen mojster Jakob Zirmann, ko bi mu digitalno opremljena pravnukinja Irena med prsti držala spominsko kartico in mu skušala razložiti, da so v tej mali ploščati kartici shranjene vse slike, ki jih je on  leta in leta vztrajno prenašal na danes pozabljene  nosilce spominov in so nekoč zavzemali vse skladiščne prostore Ateljeja Fotografia Moderna. Mojster retuše in koloriranja bi bil zagotovo navdušen in bi ostal brez besed, ko bi mu Marko na računalniku predstavil zmožnosti fotografskega programa Photoshop.

Foto Atelje Postojna dopolnjuje svojo dejavnost še s prodajno ponudbo okvirjev, fotoaparatov, albumov in drugih fotografskih potrebščin. Vsi skupaj družinsko tvorno sooblikujejo tudi Postojnski Prepih.

Alfonz in Emica  pred Jamskim dvorcem v malem družinskem, doma narejenem avtomobilčku.

Jakob Zirmann (1892–1965).

FOTO 32-3: Alfonz in Emica Zirmann pri obdelavi fotografij.