Prepihova tema meseca: Turizem na zelenem krasu

 

Prepihova rubrika: tema meseca

Turizem na zelenem krasu

Besedilo: Mateja Jordan 

 

V Regionalni destinacijski organizaciji (RDO) Zeleni kras so zasnovali novo Strategijo razvoja turizma v tej destinaciji, ki se kot skupno turistično območje usmerjeno razvija od leta 2010. Strategijo kot regijski dokument so obravnavali tudi na Občinskem svetu občine Postojna. Ta namerava v naslednjih mesecih sprejeti še občinsko strategijo turističnega razvoja.  

Kot je ob predstavitvi strategije dejal Dejan Iskra, vodja RDO Postojnska jama Zeleni kras, predstavlja ta skupni dokument destinacije Zeleni kras za obdobje 2022–2027 nekakšen kažipot za skupen turistični razvoj vseh občin. »Dokument sloni na že obstoječih verzijah, zaradi samega procesa razvoja pa ga je bilo treba posodobiti. V začetku leta smo ga predstavili Svetu regije, predstavili ga bomo tudi vsem turističnim deležnikom v regiji,« je pojasnil Iskra. Pred oblikovanjem strategije so pregledali aktualno turistično ponudbo po regijah, opravili intervjuje s turističnimi ponudniki in izdelali SWOT analizo za destinacijo Zeleni kras. 

Primorsko-notranjska regija  z občinami Bloke, Cerknica, Loška Dolina, Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna, sicer najredkeje poseljena in med gospodarsko najšibkejšimi v državi, sodi po Strategiji trajnostne rasti slovenskega turizma iz leta 2017 z več kot 50 tisoč ustvarjenimi nočitvami letno med vodilne destinacije, ki povezujejo STO in ponudnike. Destinacijo Zeleni kras zaznamujeta med drugim tudi njena velikost (obsega kar 7,18 odstotka površine Slovenije) in neenakomerna turistična razvitost. V sistem vodilnih destinacij se je umestila kot celota na podlagi že obstoječega trženjsko zaokroženega geografskega območja z znamko, s katero je upravljal RDO Postojnska jama-Zeleni kras. Destinacija je od leta 2020 vključena tudi v Zeleno shemo slovenskega turizma.

Po zagotovilu Iskre Strategija zasleduje vse elemente trajnosti, velik doprinos skupnega dokumenta pa je tudi večja profiliranost programov in produktov, ki jih želijo razvijati v regiji. »Po pogovorih z različnimi deležniki na terenu, upravitelji na občinskih ravneh, z zavodi, ki pokrivajo področje turizma, pa tudi turističnimi ponudniki smo tako identificirali štiri glavna področja: kulinariko, aktivnosti na prostem, doživetja narave in  krožna potovanja,« je dejal. 

 

Regija kot turistična destinacija

Zadnjo razvojno vizijo regije na RDO ocenjujejo kot »v osnovi še vedno ustrezno«, a menijo, da jo je treba po  desetih letih načrtnega upravljanja turizma opredeliti tudi posebej za regijo kot turistično destinacijo.

Temelj vizije razvoja destinacije Zeleni kras je nadaljevanje razvoja po načelih trajnosti – je nadgradnja turistične ponudbe z znanjem in inovativnostjo za višjo kakovost življenja prebivalcev ter varovanje naravnega okolja in njegove raznolikosti. »Destinacija bo znana prav po svojem odnosu do narave, prebivalci regije bodo nanjo ponosni, upravljavci bodo pri svojem delu strokovni, medsebojno naklonjeni in sodelovalni,« je zapisano v Strategiji. Zagotovo bo regija še naprej privlačila največ obiskovalcev zaradi svetovno najbolj znanih znamenitosti, vendar se jim že pridružujejo in se jim še bodo tudi nove, močno razvite atrakcije. Prav gotovo pa ne bo razočarala ljubiteljev narave in ohranjanja tradicije.

»Kakovost ponudbe se bo dvigala, prešla bo past nizkih cen in povečevanja obiska. Višalo se bo število gospodarskih subjektov, ki jim bo turizem predstavljal osnovno dejavnost in katerim bodo prihodki zadoščali za življenje ter omogočali njen razvoj,«  opisujejo svojo vizijo ustvarjalci Strategije. 

 

Ukrepi za odpravo pomanjkljivosti in nadgradnjo

Strategija razvoja turizma v destinaciji Zeleni kras za obdobje 2022–2027 postavlja kot izhodiščni  pristop vidik uporabnika storitev RDO, torej obiskovalca. Na podlagi ocene stanja v sklopu analize aktualnega razvojnega stanja in delovanja RDO so izluščili ukrepe za odpravo pomanjkljivosti in kot osnovo za nadgradnjo. Snovalci Strategije zagotavljajo, da so pri tem poskušali zastaviti čim bolj stvarne in izvedljive načrte.   

Prioritete razvoja destinacije Zeleni kras temeljijo na petih glavnih področjih delovanja. Ta so: regijski produkti in sistemska podpora obiskovalcem, sodelovanje z deležniki v destinaciji, sistemska podpora turističnim ponudnikom, znamka Zeleni kras ter trženje in prodaja.   

Strategija določa tudi ukrepe za izboljšanje sodelovanja z upravljavci turizma v občinah in  povezovanja s sorodnimi destinacijami in organizacijami na nacionalni ravni. V luči nedavnih kriznih izkušenj pa je treba misliti še na razvoj odpornega in prilagodljivega turističnega gospodarstva ter predvideti ukrepe za podporo. 

Pomemben del strategije naslavlja tudi uporabo in revidiranje regijske znamke Zeleni kras ter ponuja konkretne ukrepe za izboljšanje trženja in prodaje turističnih vsebin, prilagojenih ciljnim skupinam in trgom. Strateški dokument vsebinsko naslavlja vse potrebne korake za doseganje zastavljenih ciljev, ki sledijo viziji razvoja destinacije.

Kot je povedal Iskra, so v Strategiji določeni tudi nekateri trženjski in marketinški poudarki z določitvijo ciljnih skupin. »Primarno se osredotočamo na tiste, ki jih zanima pristnost in prihajajo k nam iz 500–600 kilometrov oddaljenih krajev z lastnim prevozom.« 

 

Kulinarika

Med štiri nosilne produkte Strategije so uvrstili ob analizi največkrat izpostavljeno slabo razvito kulinariko; na tem področju od lanskega leta tudi že veliko delajo, pravi Dejan Iskra. »Ne glede na to, kako dobre so namestitve, kako so razviti turistični produkti ali koliko delamo s ponudniki na terenu, je prav hrana tista, ki povezuje celotno doživetje,« je prepričan. Meni, da ima ta panoga še veliko potenciala. »Želimo vlagati na eni strani v znanje gostincev, dvigati njihovo prepoznavnost in samozavest, na drugi strani pa dokazati navzven, da lahko tudi pri nas organiziramo kulinarične dogodke na višjem nivoju.«

Že površen pregled stanja potrjuje prevladujočo oceno turističnih deležnikov, da regijski ponudbi najbolj primanjkuje prav kulinarična; gostinska ponudba za turiste in domačine (z redkimi izjemami) v gostilnah je generična, določeni predeli regije so celo gostinsko podhranjeni.  Tradicionalne jedi ob koncih tedna sicer ponujajo turistične kmetije, restavracij (z izjemo ponudbe v parku Postojnska jama) v regiji ni.

Kombinacija skromne ponudbe in velikega povpraševanja je RDO prepričala, da kulinariko opredeli kot produkt ter ji tako nameni kar največjo pozornost in sistematične razvojne aktivnosti, sploh še zato, ker ima regija velik potencial za razvoj ponudbe v skladu s sodobnimi trendi. 

»Hrana je eno najbolj avtentičnih doživetij regije, saj je neposreden odraz prostora, časa in ljudi. Zato je najbolj pristna hrana, ki jo regija lahko ponudi, tista, ki jo jedo njeni prebivalci: vsakdanja prehrana lokalnega prebivalstva, pripravljena iz kar se da lokalnih, sezonskih sestavin,« so prepričani na RDO. Nadgradnja v ponudbi vsakdanjih domačih jedi naj zato narekuje tudi razvojni koncept za kulinarično ponudbo na Zelenem krasu; vrhunsko kulinariko je zaradi neustrezne infrastrukture nemogoče razvijati, samih tradicionalnih jedi pa je v redni ponudbi premalo. Tem bodo pri strukturiranju ponudbe v okviru »domače hrane« vseeno posvetili posebno pozornost; velik potencial pa vidijo v ponudbi divje hrane, ki se izvrstno ujema s sodobnimi prehranjevalnimi trendi in navadami.

 

Doživetja narave

V gozdnati kraški pokrajini, katere turistično ponudbo sestavljajo pretežno obiski jam, ogledi presihajočih jezer in spremljajoče interpretacije narave, so  najbolj razvit produkt nedvomno Doživetja narave. »Ta so v Strategiji definirana kot drugi steber. Vključujejo vse od alternativnih ogledov kraških jam in opazovanja prostoživečih živali, kar je v zadnjih letih doživelo precej velik razmah, do raznih alternativnih ogledov in trekingov v naravnem okolju,« pravi Iskra.

Doživetja narave na Zelenem krasu pomenijo stik s prvinsko naravo in najbolj celovit način spoznavanja kraške pokrajine. Kot opažajo na RDO, so obiskovalci bolj navdušeni, kot so pričakovali. »S ponudbo višje dodane vrednosti je produkt tržno uspešen, kar spodbuja tudi druge ponudnike k dopolnjevanju svoje ponudbe,« še dodajajo. 

Največji izziv razvoja ponudbe na tem področju je seveda najti ustrezno ravnovesje med izrabo in ohranjanjem naravnega okolja, saj se lahko s preveliko obremenitvijo izniči samo bistvo ponudbe; zato njen razvoj in njena dopolnitev, tudi pri infrastrukturnih ali servisnih rešitvah, zdaj potekata v skladu s trajnostnimi inovativnimi rešitvami. Izoblikovan je že unikaten program  Explore the Wondernature, ki ga prilagajajo glede na povpraševanje in stanje na terenu, glavnino aktivnosti pa zdaj usmerjajo  v trženje. Nadaljuje se tudi čezmejno povezovanje z Gorskim kotarjem, vzpostavljeno s projektom Nature & Wildlife. Med izzivi, ki jih izpostavlja Strategija, pa je tudi dopolnitev ponudbe za družine, denimo ob opazovanju medveda, ki se ga otroci ne udeležijo. 

 

Aktivnosti na prostem

Aktivnosti na prostem so kot ena od možnosti za rekreacijo, namenjeno seveda tako obiskovalcem kot domačinom. Na Zelenem krasu so najbolj razviti in priljubljeni kolesarstvo, pohodništvo in jamski treking; jahanje, ribolov in čolnarjenje uvrščajo na RDO med nišne produkte ali doživetja narave.

Iskra tudi na tem področju vidi precejšen potencial, še posebej po epidemiji koronavirusa, ko beležijo zelo velik porast zanimanja in obiskovalcev. »Na nivoju regije nadgrajujemo skupne povezovalne zgodbe, kot sta Via Dinarica in Velika Krpanova pot. Želimo si, da bi v prihodnjih letih dobili tudi nekaj profiliranih nastanitvenih obratov, ki bi bili primerni tako za kolesarske kot tudi za pohodniške nastanitve.« Ena od še neuresničenih želja je prav tako možnost za prenočevanje v Javornikih, ki jo predvideva Velika Krpanova pot; to bi lahko uredili z obnovo obstoječih kapacitet ali z izgradnjo bivaka. Predvidena so tudi počivališča, razgledišča in druga podporna infrastruktura, ki (bi) obiskovalce usmerja(la) po predvideni trasi.

Sestavni del večdnevnega bivanja pri nas, tudi za otroke, bi lahko zaradi velike prepoznavnosti postal športni obisk jam. Čeprav so ravno te najpomembnejša razlikovalna značilnost kraškega območja, je jamski treking kot samostojna aktivnost najmanj promoviran, ugotavljajo na RDO. Zaradi tega je treba po njihovem mnenju produkt smiselno strukturirati in ga promocijsko podpreti. Pomemben gradnik prepoznavnosti regije je tudi zato, ker se ujema z Doživetji narave in Krožnimi potovanji.  

Kolesarstvo je v zadnjih letih doživelo pravi bum, tako zaradi nedavne zdravstvene krize kot tudi zaradi vse več zgledno urejenih kolesarskih poti; segment uporabnikov se delno povečuje tudi z e-kolesi. Na RDO Zeleni kras vidijo potencial v oblikovanju večdnevnih paketov in kombinaciji ponudb z drugimi produkti. 

Na področju daljinskih pohodniških poti bi bilo smiselno oblikovati dodatne produkte, v katere se vključi hojo kot način premikanja s poudarjeno trajnostno noto. Posamezne znamenitosti, ki ne zadostujejo za samostojen obisk, pa bi se v kombinaciji z rekreacijo lahko zaokrožile v aktiven izlet. Na Postojnskem bi bil to lahko pohod po Jakobovi poti do Predjamskega gradu z vmesnim ogledom tise v Stranah in cerkve v Fari;  skriti potencial je tudi v enodnevnih pohodniških izletih kot obliki butičnega turizma. 

»Kolesarji odkrijejo izvrstno destinacijo za poletne ture globoko v naravi, pohodniki uvrščajo destinacijo na svoj koledar izletniških ali daljinskih pohodov. Aktivni obisk destinacije vedno pospremijo zanimivosti naravne ali kulturne dediščine, ki obiskovalca tudi zaradi hitre dostopnosti destinacije pritegnejo k ponovnemu obisku,« opisujejo svojo vizijo razvoja aktivnosti na prostem na RDO.

 

Krožna potovanja

»Kot zadnji steber smo identificirali krožna potovanja, saj smo regija, ki ima na eni strani Postojnsko jamo in Predjamski grad, ob tem pa se razvijajo tudi močne atrakcije v sosednjih občinah,« pravi Iskra. Opazen dvig prepoznavnosti so v zadnjih letih dosegli tudi Park vojaške zgodovine Pivka, Pivška presihajoča jezera, Cerkniško in Bloško jezero, Križna jama in  ponudba za opazovanje medveda. »V tem prostoru bi lahko združili vse velike zgodbe naše regije tudi z nekim dolgoročnim sodelovanjem,« je prepričan Dejan Iskra. Prav ogledi znamenitosti oz. kroženje med njimi so sicer že  tradicionalna oblika turističnega obiska v destinaciji Zeleni kras. 

Sama narava znamenitosti v regiji je še najbolj primerna za manjše skupine in individualne obiskovalce. »Izkoristiti velja prepoznavnost regijskih znamenitosti, in obisk – z obogatitvijo, povezovanjem in promocijo podporne ponudbe ob njih – razširiti ali podaljšati,« ugotavljajo na RDO. Z ustrezno oblikovano ponudbo in promocijo se tako lahko izlet hitro podaljša v večdnevni obisk. »V neposredni bližini posamezne znamenitosti je treba omogočiti nadaljevanje doživetja. Na znamenitost se naveže ponudbo aktivnosti, ki same po  sebi ne predstavljajo motiva za obisk, v kombinaciji pa pomenijo njegov najbolj avtentični del,« menijo oblikovalci Strategije in s tem mislijo na sprehode, razgledne točke, lokalna vodenja, sakralno umetnost itd. Razvoj ponudbe in promocija sta mogoča v celotni regiji, ker so najbolj prepoznavne turistične točke Zelenega krasa v njej razporejene enakomerno. 

»Z uspešnimi promocijskimi akcijami bodo obstoječi in novi ponudniki v bližini regijskih znamenitosti prepoznali svojo priložnost in dopolnjevali ponudbo – tudi na področju kulinarike. Dnevni obiskovalci bodo doživljali izpolnjujočo izkušnjo, ki jih bo pritegnila k ponovnemu ali podaljšanemu obisku prostora,« opišejo prihodnost Krožnih potovanj v Strategiji.

 

Besedilo: Mateja Jordan

Fotografija: Tomaž Penko.