Nahajate se:

Domov Obvestila in objave Novice in objave Gostili bomo filmskega nagrajenca Rada Likona na projekciji dokumentarca Temni pokrov sveta

Gostili bomo filmskega nagrajenca Rada Likona na projekciji dokumentarca Temni pokrov sveta

11. 1. 2024 Tjaša B. 261

Temni pokrov sveta: 19. januar ob 19.00

petek, 19. januar, ob 19.00

TEMNI POKROV SVETA

celovečerni dokumentarni film

BREZPLAČNA PROJEKCIJA IN POGOVOR Z USTVARJALCI

Rado Likon, prejemnik nagrade za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti, je po rodu Postojnčan, zato nam je v posebno čast in veselje, da bomo njegovo delo in njega osebno gostili tudi v Kulturnem domu Postojna. V poklon velikemu ustvarjalcu vas vabimo na brezplačno projekcijo dokumentarnega filma TEMNI POKROV SVETA, ki bo v petek, 19. januarja, ob 19.00. Po projekciji sledi pogovor z ustvarjalci, ki ga bo vodil Drago Mislej Mef: pridružili se nam bodo Rado Likon, Amir Muratović in Matevž Lenarčič.

Vstop prost!

Izjemen letalec, fotograf, alpinist in okoljevarstvenik Matevž Lenarčič na svojih poteh okoli sveta z ultralahkim letalom zbira delce črnega ogljika, ki je drugi največji povzročitelj globalnega segrevanja.

Samoten pustolovec se v velikokrat približa točki, od koder ni vrnitve. Preletel je že severni tečaj, najvišjo goro sveta, pristal na Antarktiki, nad oceanom letel šestnajst ur brez postanka in trikrat z letalom obkrožil svet. S prijatelji Bogdanom Biščakom in Radom Fabjanom so kot prvi Jugoslovani splezali na mitski gori Fitz Roy in Cerro Torre.

Matevževa potovanja so dobila globlji smisel, ko je spoznal Grišo Močnika, ki raziskuje vpliv črnega ogljika na podnebje in naša življenja. Ti drobni črni delci ostanejo v ozračju nekaj tednov, prodrejo v naša dihala, v kri in celo do možganov. Zaradi onesnaženosti zraka s črnim ogljikom vsako leto prezgodaj umre sedem milijonov zemljanov.

Matevža pot vodi v Sarajevo, ki je med najbolj onesnaženimi mesti na svetu. V Alpah opazi čedalje pogostejše vdore puščavskega peska, ki pospešuje taljenje ledenikov. Z Grišo letita nad Zelenortskimi otoki, da bi pomagala izboljšati podnebne modele. Čez patagonske ledenike ga popelje glaciolog Peter Skvarča, ki je bil priča razpadu ledenih plošč na Antarktiki. Prek neskončnega Tihega oceana prileti do Indije.

Za Matevža pa je najpomembnejša postaja na tej poti kraljevina Butan. V tej himalajski državici pri oceni napredka veliko raje kot bruto domači proizvod za merilo uporabljajo bruto domačo srečo.

Matevž Lenarčič nam s svojim nenavadnim, včasih prav skrajnim pogledom na svet želi sporočiti, da nujno potrebujemo spremembo trenutne gospodarske ureditve, ki je okoljsko in družbeno popolnoma nevzdržna. Namesto gospodarske rasti potrebujemo odrast in globalno enakopravno porazdelitev dobrin. Pustili smo se zapeljati neoliberalnemu razmišljanju, ki nas sili le v delo, več dela, več zaslužka, da bi kupovali igračke, ki jih ne potrebujemo. Obremenjujemo zemljo, izrabljamo naravne vire, onesnažujemo okolje. Prišli smo do točke, ko človeštvo ne bo imelo več vpliva na vse pogostejše katastrofalne naravne ujme. Če ne bomo spremenili svojih civilizacijskih vrednot, bo naš svet vzpostavil drugačno ravnotežje, to pa bo pognalo na pot milijone podnebnih, ekonomskih in vojnih beguncev. Njemu, ki je začutil zemeljsko kroglo s prav posebnega zornega kota in videl toliko različnih podob ter nam jih približal z engmatičnimi fotografijami, lahko verjamemo.

Fotogalerija