Cerkev sv. Jedrti v Slavinjah

Prepihova rubrika: TU ŽIVIMO

Cerkev sv. Jedrti v Slavinjah

besedilo in fotografiji: Marino Samsa

Sveta Jedrt (tudi sv. Jera ali sv. Gertruda) goduje 17. marca. Bila je opatinja samostana Nivelles v današnji Belgiji. Umrla je leta 659, stara 33 let. Najprej so jo častili zgolj na Nizozemskem in v Nemčiji, nato pa so misijonarji češčenje prenesli tudi na Tirolsko. Od tam se je to preko Koroške razširilo še v naše kraje. Cerkev sv. Jedrti stoji tudi na stisnjenem hribčku na skrajnem severnem robu starega jedra vasi Slavinje.

Po stari navadi se na dan, ko goduje sv. Jedrt, ne sme presti, saj naj bi miši vso prejo pojedle. Običajno je upodobljena s palico, po kateri tekajo miši. Nemci so imeli navado, da so ob slovesu pred potovanjem pili napitnico sv. Jedrt, zato je postala zavetnica popotnikov, bolnišnic in vrtnarjev. Njene cerkve stojijo navadno ob cestah, kjer naj bi popotnik svetnico lahko naprosil za pomoč. Staroslovenski izrek se glasi: »Sv. Jera, božja Mati, mi dajte dobro jemperg vati.« (Jemperga pomeni prenočevanje.)

Ob slavinjski cerkvi sv. Jedrti, višje čez cesto, je še nekaj desetletij nazaj stala kašča, za katero se domneva, da je služila kot prenočišče za romarje, ki so se na potovanju priporočili zavetnici. Cerkev, prvič omenjena okrog leta 1665, je obzidana s kamnitim obzidjem; to na severni strani služi tudi kot podporni zid. V obzidje vodi vhod z južne strani, njegov pravokoten portal je nadkrit z ozko streho. Po izročilu je bil levo v podpornem zidu, označenem s križem, nekoč najden zaklad. Ob obeh straneh portala stojita lipi, vsajeni ob vizitaciji škofa v Slavinjah leta 1891, in sta varovani kot naravna vrednota. Leta 2008 je imela večja obseg debla 237 cm, manjša pa 152 cm. Nekdaj so se Slavinjci pod njima po maši radi zadrževali in prepevali.

Zunanjost cerkve

Cerkev je orientirana proti vzhodu. Ladji je na zahodni strani dozidana vhodna lopa. Ta je na južni in severni strani odprta, nadstrešek pa je postavljen na zahodno steno lope in na ladijsko steno. V cerkev vodi pravokoten kamnit portal, ki ima na prekladi vklesana Marijin in Kristusov monogram ter letnico 1638, ko so cerkev predelali v renesančnem slogu in postavili kamnit zvonik na preslico z dvojnimi ločnimi okni. Takšen je še danes. Na pročelni steni je pod zvonikom polkrožna lina. Na obeh straneh portala sta kvadratni okni s kamnitima okvirjema. Na južni strani ladje je vzidano polkrožno zaključeno okno, nad njim sta še dve polkrožni. V prezbiteriju sta vstavljeni pravokotni okni in nad njima na obeh straneh ladje dve polkrožni. Vsa okna imajo kamnite okvirje in so varovana s križi. Prezbiterij obteka kamnit talni zidec in ima triosminski zaključek z gotsko zasnovo. Celotno stavbo obteka kamnit konzolni podstrešni zidec, vogali pa so okrepljeni s kamnitimi šivanimi robovi.

Notranjost cerkve

Cerkev je tlakovana s kamnitimi ploščami. Ladjo pokriva raven strop iz lesa, postavljen leta 1975. Cerkev znotraj ni beljena, temveč le ometana. Ladja je dolga 5,65 m, široka 4,70 m in visoka 4,20 m. Prezbiterij je od ladje višji za stopnico, ločen pa s polkrožnim slavolokom, katerega robovi so prirezani. Sklepni kamen je okrašen z reliefom angelske glavice, obdane z žarki. Prezbiterij pokriva rombasti obok, nosijo ga močna rebra, njihova sečišča so okrepljena z okroglimi sklepniki v obliki ščitka. V dolžino meri 4,10 m, v širino 3,85 m in v višino 4,15 m. Rebra prezbiterija so bila nekdaj poslikana, sledovi poslikav so vidni tudi na ostankih ometa na stenah ladje in prezbiterija. Ob vhodnih vratih je postavljen kamnit kropilnik na podstavku, nasproti ob steni pa slabše ohranjena lesena spovednica.

Cerkev ima en sam lesen baročni oltar stebrnega tipa, žal v razpadajočem stanju. Posvečen je sv. Jedrti. Ni visoko umetniško delo, najverjetneje je nastal v delavnici Alojzija Goetzla leta 1853. Leta 1888 ga je renoviral slikar Kobal iz Studenega. V glavni vdolbini je bil nekdaj precej okoren kip sv. Jedrti, pri strani pa sta stala kipa sv. Jakoba in sv. Andreja, a sta bila leta 1965 ukradena. V cerkev so večkrat vlomili, jo poškodovali in okradli. Sedaj atiko oltarja  krasi revna reprodukcijska slika sv. Jedrti. Na menzi stoji star lesen tabernakelj, ki ima na vratcih upodobljena kelih in hostijo in je v zelo slabem stanju. V zvoniku na preslico visi en sam zvon. Zgoraj ima nečitljiv napis, spodaj pa piše: »Opus Joannis Nuganensis 1572.« Nekdaj sta bila zvonova v obeh oknih, ampak je bil večji v 2. svetovni vojni odvzet. Nosil je napis: »Jesu Christe Fili Dei Vivi miserere nobis E.S.F.A.D. 160II.« Zadnji del napisa pomeni: »Elia Sombrax fudit anno Domini 1602.« (»Elija Sombrax me je vlil v letu Gospodovem 1602.«) Pred nekaj leti je bil najden v nekem muzeju v Italiji, od tam so ga prestavili na grad Miramare. Pogajanja o vrnitvi zvona Slavinjam se odvijajo že dve desetletji.

Potreba po temeljiti obnovi

Cerkev je v slabem stanju, njeno prenovo je namreč že večkrat preprečilo pomanjkanje finančnih sredstev. Peščica zagnanih domačinov je v zadnjih dveh desetletjih vložila v popravilo veliko ur prostovoljnega dela in materiala. Streho so popravljali dvakrat, nazadnje leta 1972, ko so zamenjali tudi nekaj oken. Slednja bi bilo treba kmalu spet zamenjati. V osemdesetih letih so bili pri ponovnem vlomu ukradeni svečniki, leta 2016 so neznanci ukradli bakrene žlebove okrog strehe. Istega leta so cerkev statično sanirali in jo povezali z železnimi vezmi, saj njeno ostenje poka.

Cerkev ima en sam oltar, posvečen je sv. Jedrti.