Iz Prepiha: Cerkev sv. Danijela v Zalogu

besedilo: Marino Samsa

fotografiji: Tone Ipavec in Marino Samsa

Cerkev sv. Danijela spada v župnijo Postojna, prvotno pa je bila del slavinske pražupnije. Pravilno orientirana cerkev stoji na vzpetini južno od naselja Zalog. Na vzhodnem obličju cerkvene stavbe – na strani porajanja sonca oziroma pričakovanja Kristusovega prihoda, stoji glavni oltar. Svetnikov z imenom Danijel je več, najbolj čislan je Danijel iz 6. stoletja pred Kristusom, razlagalec sanj, znan po tem, da se ga levi niso polotili, ko so ga vrgli v zverinjak. Sveti Danijel je zaščitnik planincev in rudarjev.                      

Poznogotska cerkev je posredno prvič omenjena leta 1489, dokumentirano je prezidana leta 1625. Na starem zvonu pa je letnica 1383. V tlorisu stavbe si sledijo prezbiterij, ladja in vhodna lopa. Pravokotna ladja se nadaljuje v triosminsko zaključen prezbiterij. Cerkvico obdaja ometan zid z dvema vhodoma na obeh straneh lope. Vhodna lopa se na zahodni strani odpira s kamnitim polkrožnim vhodom. V ladjo vodi kamnit polkrožen, paličasto-žlebasto profiliran portal. Nad vhodno steno je postavljen nižji kamnit zvonik na preslico z dvema zvonovoma.

V severni ladijski steni je vzidan kamnit, rahlo zašiljen okenski okvir z vklesano letnico 1622. Prezbiterij obteka kamnit pristrešen talni zidec, na obeh straneh sta postavljena kamnita polkrožna, lijakasto vrezana okenska okvirja z letnico 1625. Takrat je bila cerkev pod škofom Rinaldom Scarlichijem in župnikom Petrom Mulikom prenovljena. Celotno stavbo obteka profiliran podstrešni zidec. Ladja je nadkrita z ravnim stropom, okrašenim s štukiranim okvirjem, ostenje pa zaključuje venčni zidec. V prezbiterij, ki je  za stopnico višji, vodi pilastrski slavolok. Grajen je v gotski tradiciji in  rebrasto obokan; rustikalna stebra z okroglimi sklepniki sta razporejena v kitasti shemi. Poznobaročni veliki oltar sv. Danijela, stebrnega tipa, je bil izdelan konec 18. stoletja, najverjetneje v rezbarski delavnici notranjskega mojstra Martina Mikšeta. Blagoslovljen je bil (kot priča napis na hrbtni strani)  leta 1811. V prestolu stoji kip sv. Danijela, v volutni atiki je relief s Kristusovim monogramom, na menzi stoji lesen tabernakelj. Na straneh oltarja sta obhodna loka, na katerih sta postavljena kipa angelov. Stranska oltarja  stebrnega tipa, ki stojita ob slavoloku, sta bila izdelana v poznobaročni tradiciji na začetku 19. stoletja. V njunih nišah stojita novejša kipa sv. Jožefa z Jezusom in Device Marije z reliefnima  monogramoma v atikah.

Cerkev je bila v povojnem času daljše obdobje v zelo slabem stanju. Večkrat je bila oskrunjena in okradena. Na pobudo zagnanih posameznikov KS in s pomočjo Občine Postojna so vaški prostovoljci od leta 1987 izvedli več delovnih akcij za izboljšanje stanja in videza cerkve in okolice. Zaradi dotrajanosti so porušili leseni pevski kor in naredili novega. Pri tem so dosledno sledili originalni zasnovi in ornamentni poslikavi. Med drugim so zamenjali kritino z bobrovcem, obnovili podstavke oltarjev in tlak s kamnitimi ploščami ter  naredili drenažo, ki preprečuje vlažnost ostenja. Nova sta tudi daritveni oltar in ambon, oba iz lesa.

Spomin na papežev obisk

Cerkvica je v prejšnji stoletjih večkrat odigrala vidnejšo vlogo. Leta 1515 so Turki v njej zapirali poznejše janičarje, za časa Ilirskih provinc je služila kot skladišče razstreliva, 1942 so v njej skrivali papir za Hajnovo partizansko tiskarno. V javnih  poročilih se je pogosto pojavila zaradi dveh ne tako davnih, odmevnih dogodkov. V soseščini, čez avtocesto, se je 18. maja 1996 na rakiškem polju zbralo 70 tisoč obiskovalcev, zlasti mladine, da počastijo papeža Janeza Pavla II. ob obisku v Sloveniji. Papež je tod, na letališču, ki so ga Italijani ob izgradnji leta 1928 poimenovali Polje sreče (Campo della fortuna), praznoval svoj 76. rojstni dan. Na dogodek spominja visoko belo obarvano kovinsko ogrodje križa ob cerkvici; tja  je bilo prenešeno od improvizirane kapelice na letališču. Križ je zasnoval domači arhitekt dr. Leon Debevec. Ob križu je postavljen tudi obelisk v spomin primorskim duhovnikom. Papeževo darilo ob tem obisku je bil bronast zvon. Ta je zapolnil praznino v zvončnici, od koder je bil leta 1917 zvon odvzet. Odvzele so ga avstrijske oblasti, a se je ponašal z letnico 1692.

Slavinski ali zaloški misal?

Druga znamenitost cerkvice je »Slavinski misal«, misal oglejskega obreda, narejen posebej za cerkev sv. Danijela v Zalogu. Izdelali so ga leta 1481 v Nürnbergu v današnji Nemčiji. Praviloma bi moral nositi ime »Zaloški misal«, saj so ga naročili in kupili takratni zaloški vaščani, duhovniki iz Slavine so ga le uporabljali. Ta kodeks zajema 78 pergamentnih listov in je izredno dragocen srednjeveški rokopis v latinskem jeziku in gotski pisavi;  ima poseben pomen za slovensko kulturno dediščino in zgodovino Slovencev. Leta 2018 ga je za 63 tisoč evrov kupila Narodna univerzitetna knjižnica s finančno podporo Ministrstva za kulturo. Kodeks v dveh delih vsebuje seznam praznikov od božiča do Rešnjega telesa ter svetniške praznike in godove, ampak samo tiste, ki so bili uporabni za potrebe cerkve sv. Danijela. Misal je bogato opremljen s slikarskim okrasjem in vezan v lesene platnice, prevlečene z rjavim usnjem in pečatnim okrasom. Na kovinskih vogalnikih je štirioglata kovinska rozeta. Kopija misala vsebuje poleg cene tudi slovenska osebna in ledinska imena kupcev, vernikov iz kraja Zalog pri Postojni, in je na ogled v cerkvici.

Ob cerkvi sv. Danijela stoji spominski papežev križ.

 V cerkvi so trije oltarji; osrednji je poznobaročni veliki oltar sv. Danijela.