Iz Prepiha: Cerkev sv. Lovrenca v Orehku

Prepihova rubrika: Tu živimo

Cerkev sv. Lovrenca v Orehku

Besedilo in fotografije: Marino Samsa

Orehek je ena redkih vasi v postojnski občini, ki se ponaša  z dvema cerkvama. Osrednjo cerkev sv. Florijana smo že predstavili, tokrat pa odpiramo vrata cerkve sv. Lovrenca. Ta stoji na gričku severno od starega jedra vasi in je do začetka 17. stoletja veljala za poglavitno orehovško cerkev. Cerkvi spadata pod župnijo Matenja vas, upravlja pa ju slavinski župnik.

Orehek je imel še tretjo cerkev, cerkev sv. Nikolaja, ki je stala kilometer iz vasi proti Prestranku. Toda od nje sta ostala le kamnita sled in ime  njene lokacije – Pri svetem Miklavžu. Delovala je še v začetku 19. stoletja. Slika sv. Miklavža iz te cerkve je v osrednji cerkvi.

Lovrenca zamenja Florijan

Znotraj zidu, ki obkroža cerkev sv. Lovrenca, je pokopališče. Na desnem vhodnem  stebru obzidja z okovanimi vrati je vklesan enigmatičen kamnit obraz, ki ga nekateri razlagajo kot posmrtno masko. Zaradi svoje unikatne preprostosti mu je nemogoče določiti letnico nastanka. Na stebru je vklesan emblem z letnico 1613, vendar je bila cerkvica zagotovo zgrajena prej, najverjetneje sredi 14. stoletja, na ostankih nekdanje rimske postojanke. Leta 1684 je ob njej stala kaplanija.

Diakon sveti Lovrenc je mučeniško umrl na ognju leta 258. Ker je cerkveno premoženje razdelil med siromake, je zavetnik ubogih, v preteklosti je bil tudi zavetnik gasilcev (vlogo skrbnika pred požari je v 15. stoletju prevzel sv. Florijan). Sv. Lovrenca upodabljajo kot diakona s pravokotnim ražnjem, evangelijsko knjigo in mučeniško palmo. Goduje 10. avgusta, ko nočno nebo osvetljujejo utrinki Perzeidi. Te simbolično imenujemo tudi »solze sv. Lovrenca« in ponazarjajo  bolečino ob njegovi kruti usmrtitvi.

Cerkev brez zvona

Cerkev ima pravokotno ladjo, v dolžino meri 9,35 m, širina pa je dobrih 7 m. Banjasto obokan prezbiterij, kateremu je na vzhodni strani prizidana zakristija, meri v višino 4,50 m, enako kot ladja. Njegova površina pa je skoraj kvadratna, približno 4 krat 4 m. Prezbiterij se končuje s tremi stranicami osmerokotnika in nosi nizek obok. Slavolok je šilast in obrezan na tri strani. Dve kamniti okni na južni strani ladje sta zaključeni z dvema polkrožnima lokoma, vklesani pa imata različni letnici, 1626 in 1663. Enako oblikovano okno je tudi v prezbiteriju na isti strani.

V osi fasade je profiliran kamnit portal z letnico 1902. Ta zaznamuje čas prenove cerkve, ko so med drugim vgradili nov lesen strop v ladji. Njeno ostenje obteka kamnit venčni zidec. Desno ob vhodu stoji ob steni delno vzidan kamnit kropilnik, po ladji pa se razprostirajo v dve vrsti razporejene starejše lesene izrezljane klopi. Iz vizitacijskega zapisnika iz leta 1693 izvemo, da je imela takratna cerkev tri oltarje, poleg glavnega še oltarja sv. Petra in sv. Janeza Evangelista. Očitno so pozneje, ob prenovi presodili, da pokopališki cerkvi zadostuje le en oltar. Glavni renesančni oltar sv. Lovrenca je lesen, izdelan konec 19. stoletja. Stoji na starem zidanem podstavku, menza je iz enega celega kamna. Osrednjo podobo svetnika, delo ljubljanskega slikarja Andreja Herrleina, so leta 2000 zamenjali z oljno sliko domačinke, Orehovke Florijane Ipavec. Tlaki so iz kamnitih plošč. V ladji pred prezbiterijem, ki je višji za nižjo stopnico, se nahaja grobnična plošča z rodbinskim grbom orehovškega graščaka Jakoba  Hallerja, ki je umrl leta 1621. Vsa poznejša orehovška gospoda je pokopana v grobnicah v cerkvi sv. Florijana. Pročelje stavbe zaključuje kamnit zvonik na preslico z dvema odprtinama, v katerih sta nekoč domovala zvonova. Premer večjega je bil 60 cm in je bil med  najstarejšimi na našem območju, narejen v Ljubljani sredi 14. stoletja. Manjši zvon je bil dar vojne odškodnine, postavljen leta 1923 in je tehtal 75 kg. Oba sta bila premeščena v cerkev sv. Florijana, tako zevata v preslici prazni odprtini.

Vzorno urejena okolica 

Na pokopališču okoli cerkve  najdemo nekaj starih spomenikov in obeležje v spomin padlim hercegovskim partizanom. Nedaleč, na dveh vzhodnih straneh obzidja, stojita dobro ohranjena bunkerja iz časa med obema vojnama. Postavila ju je italijanska vojska in sta bila nedavno dodatno urejena. Pred šestimi leti so vaščani po večletnem prizadevanju pridobili novo mrliško vežico. Z vso potrebno infrastrukturo opremljen poslovilni objekt meri 44 m², pred njim je še večji nadstrešek s tlakovanim platojem in urejenim parkiriščem, ki se razprostira nasproti vaškega vodnjaka.

Ob cerkvi svetega Lovrenca je orehovško pokopališče.

Glavni renesančni oltar sv. Lovrenca je lesen, izdelan konec 19. stoletja.

Skrivnostna obrazna podoba na vhodnem stebru obzidja.