Prepihova tema meseca: Od objestnosti do vandalizma

Od objestnosti do vandalizma

Besedilo: Mateja Jordan

Vandalizma v mestu je vse več, ugotavljajo na Občini Postojna, kjer v zadnjih mesecih vsakodnevno odkrivajo škodo na dvigalu in v sanitarijah ob Tržaški cesti. Storilci so se sicer v preteklih letih še posebej radi znašali tudi nad postajami POSbikes in kolesi, se izživljali na športnih in otroških igriščih ter uničevali fasade in drugo skupno lastnino. Zaradi mladih objestnežev, ki razgrajajo, za seboj puščajo smeti in včasih tudi uničujejo lastnino, pa se pritožujejo tudi v javnih ustanovah in stavbah v bližini osnovnih šol. Na Policiji se težav zavedajo, a imajo zaradi majhnega števila prijavljenih vandalskih dejanj zvezane roke, in storilcev največkrat ne odkrijejo. Občane zato naprošajo, da vsako vandalsko dejanje prijavijo na anonimno številko 080 1200.

Kazenski zakonik Republike Slovenije vandalizma ne definira kot posebno kaznivo dejanje, ampak se kot nesprejemljiva oblika ravnanja v družbi lahko obravnava kot prekršek ali kaznivo dejanje glede na njegov namen oziroma posledice. Policisti lahko vandalska dejanja obravnavajo ali sankcionirajo znotraj kaznivih dejanj zoper premoženje, javni red in mir ter zoper splošno varnost ljudi in premoženja. V posameznih primerih policisti izvedejo tudi ukrepe v skladu s 16. členom Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM), ki kot prekršek določa namerno poškodovanje objektov javne infrastrukture.

Vandalizem narašča, prijavljenih dejanj pa je vse manj

Število prijav oškodovancev se kljub siceršnjemu naraščanju problematike ne povečuje, ugotavljajo na Policijski postaji (PP) Postojna. »V lanskem letu nismo obravnavali nobenega prekrška po 16. členu ZJRM-1. Kaznivih dejanj poškodovanj tuje stvari je bilo lani 17,  leto poprej pa 23. Vendar policijske evidence ne beležijo, ali je bilo kaznivo dejanje izvršeno z vandalizmom,« navajajo policisti. Storilce teh dejanj je težko najti, lani so jih odkrili in ovadili le v slabi četrtini primerov.

Če so storilci mladoletni, Policija poda obdolžilni predlog na Okrajno sodišče v Postojni ali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo v Kopru. O primerih in storilcih pa obvestijo tudi pristojni center za socialno delo in starše. Pri slednjih se v večini primerov pokaže »nemoč« pri ukrepanju (tudi s strožjimi vzgojnimi ukrepi) in posledično pri preprečevanju novih podobnih dejanj, ugotavljajo policisti in to nemoč v večini primerov pripisujejo permisivni vzgoji.

Na Policiji opažajo, da občani večinoma ne prijavljajo kriminalnih ali prepovedanih dejanj, priče pa tudi na sodišču ali pri sodniku za prekrške rade zamolčijo določene podatke. Zato prosijo za pomoč pri njihovem preprečevanju, raziskavi in odkrivanju.  »Najbolj pogost vzrok za to je strah pred maščevanjem storilca ali sorodnikov, odvetniki ali dolgotrajnimi sodnimi postopki,« pojasnjujejo policisti. Domnevajo, da bi bil marsikdo pripravljen posredovati določene informacije o kaznivih dejanjih, če bi ostal anonimen. Zato so pred dvema letoma uvedli tudi brezplačno anonimno telefonsko številko 080 1200 pod sloganom »Skupaj proti kriminalu«.

Žrtve so kolesa, igrala, dvigala, prometni znaki in inventar

V zadnjem letu so policisti na Postojnskem obravnavali poškodovanje igral, cestne in obcestne infrastrukture, elektro omaric ali poštnih nabiralnikov ter smetnjakov. Podatkov o konkretnih primerih na Policijski postaji Postojna zaradi varovanja osebnih podatkov ne izdajajo.

Vandali pogosto uničujejo tudi postaje POSbikes in kolesa, ki jih »uporabniki« puščajo na terenu. »Ker so nenadzorovana kolesa močno  poškodovana, niso več varna za uporabo. Občina Postojna zato dejanje, ko se kolesa ne vrnejo ustrezno na postajo, razume kot krajo,« opozarjajo in vsa dejanja prijavijo Policiji.

V zadnjih mesecih pa so skoraj vsakodnevna tarča objestnežev sanitarije in dvigala med Jenkovo in Tržaško cesto, kjer za njimi ostajajo poškodovane pipe, ključavnice, školjke in druga oprema. »Večkrat pokvarijo tudi tipkovnice v dvigalu, da je do prihoda serviserja potem neuporabno,« je povedal Borut Mislej s postojnske Občine. Na Občini opozarjajo, da je objekt pod videonadzorom, zato ga bodo v prihodnje še bolj poostreno nadzirali in storilce prijavljali Policiji.

Mislej opozarja tudi na zadrževanje uporabnikov (prepovedanih) drog in drugih huliganov na postojnskih otroških igriščih, kjer za njimi ostajajo polomljena igrala; podoben primer so imeli pred kratkim še na Belskem. Vandali so aktivni tudi v drugih naseljih občine, sogovornik spomni na krajo klopic na Razdrtem pred nekaj leti. »Zaradi visokih zavarovalnih premij za objekte in stvari, ki niso ograjeni ali pod ključem, zanje nimamo sklenjenega zavarovanja, zato nam škode v takšnih primerih ne povrne nihče,« še pravi Mislej. 

Objestnost mladine pušča posledice tudi na stavbi Mestne knjižnice in pred njo, še posebej izpostavljen je kotiček knjižnice ob šoli, kjer so v preteklih letih že večkrat popravljali fasado. Nekoč je odvrženo pirotehnično sredstvo celo odtrgalo del smetnjaka, ki je skozi panoramsko steklo zletel do sredine knjižnice. »Poleg rednega čečkanja in uničevanja fasade so tam zelo velik problem večerna druženja mladine ter razmetane smeti in hrana, čeprav je koš za odpadke povsem zraven,« se čudi direktor Mestne knjižnice Postojna Uroš Mlinar.

Po pouku – druženje v bližnjih stavbah

Učenci šol v bližini po pouku radi obiščejo tudi samo knjižnico, kjer je še posebej živahno ob slabem vremenu. »Seveda radi vidimo, da se mladi v naših prostorih počutijo dobro in takšni obiski nas ne motijo,« pravi Mlinar. Vse pogosteje opazuje neprimerno vedenje, kričanje in predvsem nemarno odlaganje odpadkov in hrane. »Po  takšnih druženjih nemalokrat ostanejo za njimi na tla zmetane smeti in raztresena hrana,« opažajo v ustanovi.  V njej nimajo zaposlenega hišnika ali kateri drug tehnični kader, ki bi zagotovo lahko poskrbel za malo več reda in tudi popravil kakšne poškodbe na opremi.

Težave v knjižnici skušajo reševati sami, vendar zaposleni ne morejo dnevno skrbeti za primerno vedenje šolarjev, zato jim včasih »ventili tudi popustijo«. Če bi imeli zaposlenega hišnika ali varnostnika, bi se razmere zagotovo izboljšale, a Mlinar dvomi, da je prav knjižnica tista inštitucija, ki bi lahko reševala dileme šolarjev po končanih šolskih obveznostih. »Za vsa dejanja, ki so vezana na vandalizem in uničevanje opreme, pa se vedno obrnemo na pomoč Policije, dogodek prijavimo in skušamo s kritjem iz zavarovanja škodo sanirati. Storilce se seveda tudi odkrije; prav v teh dneh sem vabljen na sodišče kot priča v kazenskem postopku zaradi poškodovanja tuje stvari.«

Mladi se zelo radi zadržujejo tudi ob stavbi Poslovno-trgovskega centra Primorka in v njej sami. Vozijo se z dvigalom gor in dol – tega so v zadnjih letih že velikokrat pokvarili –, se znašajo nad rastlinami na hodnikih in z razgrajanjem motijo zaposlene v pisarnah. Pisna opozorila in graje upravnika največkrat ne zaležejo. Ob stavbi pa se zlasti zvečer zadržujejo tudi drugi objestneži, ki so že večkrat razbili in pokvarili avtomat s pijačo in prigrizki ter mlekomat  v bližini.

Boljše bi bilo druženje brez elektronskih naprav

Mladi kličejo po pozornosti

Huliganskega vedenja in celo pravega vandalizma je veliko tudi v šolah, kjer starejši učenci, predvsem iz zadnje triade osnovnošolcev, uničujejo šolsko opremo, zidove in drugo. »Mladi brez utrjenih vrednot so preveč osredotočeni nase, zato lahko hitro posežejo v prostor in pravice drugega. Zgolj neprimerno vedenje pa lahko kmalu preraste v nasilništvo in vandalizem,« je prepričana direktorica občinske uprave Marina Rebec.

Čeprav so vzroki za takšno vedenje med mladimi različni, imajo skupni imenovalec   –   željo po pozornosti, pravi. Meni, da se želijo mladi s takimi dejanji izraziti, opozoriti nase, biti slišani. To lahko počnejo tudi zaradi nezadovoljstva ali stiske, ki jo doživljajo v domačem okolju ali med vrstniki. »Kadar gre za kompleksnejše oziroma resnejše težave v ozadju, se lahko tako vedenje kasneje stopnjuje tudi do resnejših kriminalnih dejanj, največkrat pa gre zgolj za prehodno najstniško obdobje, povezano z iskanjem identitete, nastopaštvom in preizkušanjem meja,« razmišlja Marina Rebec. Ob tem meni, da Postojna po številu primerov vandalskih dejanj sicer ne odstopa bistveno od ostalih slovenskih mest. 

S spodbujanjem vrednot do manj vandalizma

Občina Postojna v sodelovanju z Boreom v projektu Naše vrednote spodbuja lokalne šole in vrtce k aktivnostim za ozaveščanje vrednot, ki nas bogatijo in izkazujejo našo toplino, spoštovanje, povezovanje, delavnost, razumevanje in empatijo, pravi direktorica občinske uprave. »Spodbujati pozitivne vrednote v našem vsakdanu je nedvomno namen, želja in cilj vseh nas, saj smo vse prevečkrat soočeni s številnimi izzivi, negativnimi zgledi in situacijami, ki nas odtujujejo in zaznamujejo. Med te sodi tudi vandalizem in je v teh časih na žalost stalnica,« ugotavlja Rebčeva. Zato želijo mlade opolnomočiti z dobrimi zgodbami in pozitivnimi  zgledi ter jih odvrniti od vandalizma.

»Skupaj si želimo z majhnimi koraki, s prijaznimi opomniki in spodbudami v našem lokalnem okolju beležiti pozitivne zgodbe. Vsak mesec izpostavimo eno izmed vrednot ter šole, vrtce, organizacije in tudi občane povabimo k razmisleku in tudi k dejanjem,« dodaja Marina Rebec, zadovoljna z odzivom na projekt Naše vrednote. Vrtci in šole vključujejo sistem vrednot v šolski sistem, z otroki se o vrednotah pogovarjajo ter na njihovo temo pripravljajo razstave in dogodke. Projektu se je pridružil tudi VDC Postojna.