Spominska slovesnost pri Bolku v Hrenovicah

KO ZB za vrednote NOB Hruševje  je  ob 80. obletnici obešenih krajanov v Ulici Ghega v Trstu, počastila njihov spomin pri spomeniku pri Bolku. V prijetnem vzdušju smo se zbrali v prostorih Krajevne skupnosti v Hrenovicah, 20. aprila 2024.  Med  navzočimi je bil predsednik Združenja borcev  za vrednote NOB  Postojna,  tov. Jerko Čehovin, predsednik Območne organizacije  SD Postojna tov. Patrik Bole, predsednica Območne enote Društva TIGR - Primorske, tov. Bruna Olenik  in praporščaki  okoliških KO ZB za vrednote NOB.  Prireditvi je prisostvovala tudi edina še živeča partizanka Gregorčičeve brigade, tov. Anica  Cucek, ki šteje častitljivih sto let. Zbrane je pozdravil predsednik KO ZB Hruševje tov. Erik Kranjc, ki je poudaril pomen vrednot  narodnoosvobodilne borbe, katere moramo vselej uresničevati v spomin na pogumne ljudi, ki so dali  svoja življenja za  našo svobodo. V kulturnem programu so nastopili; učenec Glasbene šole Postojna, harmonikar Enej Lorenzetti, ŽVS Vanda Križaj , Bruna Olenik,  Branka Černigoj, Vanda Turk in Ana Horvat.

 

23. aprila, leta 1944 je nemški okupator v ulici Ghega v Trstu obesil 52 oseb zaradi diverzantskega napada na oficirski dom v Trstu, ki se je zgodil dan prej. Iz pivškega območja so jih obesili 14. Vsi pa so bili aretirani na podlagi pričevanj dveh izdajalcev – domačinov v dveh različnih rajonih in obdobjih. Pri vseh aretacijah so bili udeleženi primorski domobranci. Za slednje pa tudi za okupatorja so predstavljali veliko nevarnost tako imenovani terenci OF, ki so bili tako rekoč najmočnejša vez s partizani. Domobranci na Primorskem se neposredno niso bojevali proti enotam NOV, temveč so le ovajali, aretirali in pobijali posameznike, ki so jih ujeli, ko so hodili v patrulje okoli svojih postojank. Pod okriljem nemške policije so ujete kurirje in druge aktiviste zasliševali, mučili, pretepali in pobijali. Tako je nemška policija v spremstvu postojnskih domobrancev 3. marca 1944 aretirala aktiviste iz  Hrenovic, Landola, Hrašč in Studenca. Po skoraj dveh mesecih strahotnega mučenja v zaporu v Trstu, so v Ulici Ghega obesili: Rozaljio Bizjak iz Hrašč, Franca Premrla, doma iz Stran, ki je živel v Hrenovicah, Ivana Boleta iz Landola, Janeza Blažiča iz Studenca ter tri Bolkove, Marijo, Franca ter Jožka, najmlajšega partizanskega učitelja. Obesili so tudi njihovega sorodnika Stanka Turka –Sergeja. 3. marca 1944 je bil aretiran tudi Franc Smrdelj iz Hrenovic, ki je bil  nato iz zapora v Trstu odpeljan v Dachau, kjer je umrl. Omenjene vasi so  takrat spadale v RAJON  PODGORA.

 

Na področju RAJONA POSTOJNA- OKOLICA so se prčele aretacije v začetku aprila, ko je  drugi izdajalec s sinom pristopil k domobrancem. Tako so v tednu pred Veliko nočjo izvedli Nemci  s pomočjo domobrancev aretacije v Grobiščah, Rakitniku, Orehku in Rakuliku ter aretirane do dva tedna zasliševali in mučili na Gradu Prestranek, kjer so imeli Nemci svojo komando.  Aretacije pa so pričele 7. aprila, ko  so sredi vasi  Grobišče na orehovem drevesu obesili terenca Franca Bizjaka, njegovo ženo pa ustrelili. Naslednjega dne so prišli v Orehek in aretirali večje število ljudi, med katerimi je bilo kar 10 žensk. Dve so nato zaradi pomanjkanja dokazov izpustili, ostalih osem pa so odpeljali najprej v Begunje nato pa v  nemško  taborišče v Rawensbrück, od koder pa so se po koncu vojne  vse vrnile  domov žive, čeprav hudo izmučene. To so bile: Vanda Križaj in njena mati Frančiška, sestri Elka in Ivanka Gril, Ljudmila Slavec, Marija Srebotnjak, Ivanka Stegel in Ljudmila Bizjak.  Vse štiri moške pa so obesili v Ulici Ghega, v Trstu, v tedanjem nemškem oficirskem domu. Obešeni so bili Jože Dekleva, Anton Stegel, Alojz Križaj in njegov šestnajstletni nečak Drago Križaj, ki je bil tudi najmlajša žrtev od vseh 52 obešenih talcev.  Izdan je bil tudi Franc Blažek iz  Koč, ki se je po štirih mesecih zelo bolan vrnil domov iz partizanov. Nemci so ga aretirali 8. aprila  in ga odpeljali na Grad Prestranek. Po osmih dneh mučenja in zaslišanja so ga odpeljali v Trst in ga nato obesili na Proseku. 7. aprila je bil aretiran tudi Venče Ženko, tajnik rajonskega odbora iz Rakitnika, ki je bil po osmih dneh zaslišanja in mučenja na gradu Prestranek odpeljan v Trst, kjer so ga nato obesili v Ulici Ghega. V Rakuliku so  9. aprila aretirali tudi Alojza Šabca in Justino Gorjanc, ki so ju prav tako odpeljali na grad Prestranek na zaslišanje. Justina Gorjanc je bila nato skupaj z ženskami iz Orehka odpeljana v nemško,  koncentracijsko taborišče Rawensbrück, kjer so jo Nemci strahotno mučili. Imeli so jo za lutko, na katero so ščuvali policijske pse. Iz taborišča se je vrnila domov po koncu vojne živa a povsem uničena, medtem, ko so Alojza Šabca obesili 23. aprila v Ulici Ghega.

Od 52 obešenih talcev v Trstu jih je bilo največ iz okolice Postojne. Ta kratek zgodovinski oris nam izpričuje dejstvo, da je vsa Primorska po kapitulaciji Italije dihala z enim samim  srcem in ciljem osvoboditve izpod tiranov, ki ji 25 let niso dovolili niti govoriti v maternem jeziku na javnih krajih. Pogumni ljudje, ki so skoraj po vseh vaseh ustanavljali odbore OF in SPŽZ so pokazali, da obstajajo vezi močnejše od smrti, to je bila takrat predvsem ljubezen do naroda in domovine.

 

 

Ana Horvat, KO ZB za vrednote NOB Hruševje