Prepih na obisku: Igor Marentič

Prepihova rubrika: Na obisku

Igor Marentič

 Besedilo: Ester Fidel

V Postojnskem prepihu redno spremljamo aktualne projekte in načrte vodstva Občine. Občinski praznik pa je vsako leto povod, da v pogovoru z županom poskušamo sestaviti celotno sliko dogajanja v občini in preverimo, katere rešitve pripravljajo kot odgovore na najbolj »nevralgične« izzive. Tudi tokrat smo bili »na obisku« pri županu Igorju Marentiču.

V teh dneh ste simbolno zaključili nekaj projektov s področja mobilnosti. Kako daleč smo na poti trajnostne mobilnosti in kateri so srednjeročni cilji Občine na tem področju?

Pri oblikovanju ciljev moramo realno upoštevati specifike našega prostora, kot so  konfiguracija terena, gostota prometa, širitev mesta … Težko bi na primer pričakovali, da se bodo prebivalci Planine vsako jutro v velikem številu vozili v službo v Postojno po ridah s kolesom, četudi bi bili visoko ozaveščeni. Na promet vplivata še turistični znamenitosti, zato so izzivi, da zagotovimo varno in pretočno cestno infrastrukturo, večji in tudi dražji kot na primer v sosednjih občinah. Pogoje za trajnostno mobilnost vzpostavljamo v Postojni in postopno tudi v vaseh. Čim bolj poskušamo pokriti mesto, Postojnsko jamo, Veliki Otok in Staro vas, vsaj z nekaterimi oblikami pa še ostala naselja. Trajnostno mobilnost spodbuja in finančno podpira z raznimi projekti tudi Evropska unija. Zato iščemo ustrezne rešitve še preko njenih projektov, na primer kolesarske poti, Predjama Sustainable, prav zdaj se vključujemo v projekt Artmed za organizacijo javnega prevoza na klic … Pomembno je, da bi pozitivne učinke teh projektov vzdrževali še po njihovem zaključku, zato morajo biti za naš občinski proračun finančno vzdržni. Iz občinskih sredstev krijemo stroške šolskega in mestnega avtobusa, uvedli smo še eno novo Furmanovo linijo, podpiramo dejavnost Zavoda Sopotniki, Centra za trajnostno mobilnost s sistemom POSbikes, avtobusne prevoze na relaciji Postojna–Predjama … Načrtom za širitev mesta mora slediti tudi prometna infrastruktura, zato pripravljamo novo Celostno prometno strategijo.

Ampak infrastruktura ni dovolj, pomembne so tudi navade občanov. Otroci gredo lahko iz vasi, povezanih s kolesarskimi potmi, varno v šolo s kolesom ali peš, odrasli po opravkih v mesto in po mestu … Zavedam se, da moramo še veliko narediti za ozaveščanje občanov, pozivam pa tudi vsakega posameznika, da sam naredi vsaj majhen korak v to smer.

Na občinski praznik smo dobili manjšo dvorano v Kulturnem domu Postojna. Se je priložnost za pridobitev tega prostora ponudila na hitro?

Prostor smo odkupili po zaprtju poslovalnice Primorske hranilnice. S projektom za obnovo Kulturnega doma smo lani žal neuspešno kandidirali na razpis Ministrstva za kulturo. Tako so nam ostala sredstva, predvidena za sofinanciranje večje obnove. Namenili smo jih za ureditev Male dvorane, kjer bodo lahko manjše prireditve, razstave, predavanja in pogostitve.

Ali ima odgovor na vprašanje o vsebinah v Kutinovi hiši in o virih financiranja za njeno obnovo že bolj jasne obrise?

Občina nima dovolj sredstev, zato iščemo projekt, v katerega bi lahko »zapakirali« Kutinovo hišo. Sredstva bomo poskušali pridobiti iz naslova Dogovora za razvoj regij. Povabilo Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj je že odprto. Do 30. septembra bo šest občin sočasno prijavilo projekte v okviru regije. Mi imamo že zdaj pripravljeno vso potrebno dokumentacijo, ostale Občine še niso v tej fazi. Naslednje leto bo znano, ali je projekt ustrezen. Kar pa zadeva vsebine, ostaja v središču galerija, pri tem vztrajamo. V okviru istega projekta bomo skupaj prijavili mansardo v podjetniškem inkubatorju in Kutinovo hišo. Osrednji del bi bila galerija, v zgornjem delu pa ateljeji za mlade umetnike –  inkubirance. V Kutinovo hišo bi preselili tudi TIC.

Pred dvema letoma ste napovedali, da bodo na Prestranku do konca leta 2024 dobili večnamenski kulturni center. V kateri fazi je zdaj ta projekt?

Pridobili smo gradbeno dovoljenje, v izdelavi je projektna dokumentacijo za izvedbo. Za letošnje leto ni predvideno kaj več, saj nimamo dovolj proračunskih sredstev. Tudi v tem primeru moramo pridobiti nepovratna sredstva države ali sredstva iz evropskih skladov.

Na Prestranku raste nova industrijska cona. Katere načrte še ima Občina za spodbujanje gospodarskega razvoja?

IC Prestranek je trenutna svetla točka vzpostavitve pogojev za razvoj gospodarstva. Parcele so zasebne, Občina ureja infrastrukturo, da bodo podjetja lahko investirala v nove naložbe. V tem primeru smo uspeli dobiti evropska sredstva. V IC na Prestranku bosta gradili podjetji Fluidmaster in Tajfun, kar bo prineslo tudi nove zaposlitve več kot sto ljudem. Na obzorju je še tretji potencialni investitor, če bo uspel odkupiti parcelo na osrednjem delu nekdanjega Javorove furnirnice.

Na Občini pravkar pripravljamo dokument Smernice razvoja gospodarstva v občini Postojna. Želimo zagotoviti prostor, ki bo na enem mestu nudil razvoj celotni regiji in jo povezal. V naslednji OPN bomo poskušali umestiti 32 tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče za Vrtnarijo Primož in PVC Nagode v smeri proti Nanosu, v zazidalno območje bomo spet poskušali vrniti Orehovška brda. Žal so postopki sprejema OPN-jev in OPPN-jev dolgotrajni. Država bi jih morala pohitriti, saj so glavna ovira razvoja gospodarstva.

Katere aktualne občinske projekte na področju turizma bi izpostavili?

Aktualna projekta sta SReST in ADRIAMOVE. Prvi podpira kulinarični turizem, drugi kolesarskega oziroma nakup e-koles za oddajanje. V projekt Interreg Slovenija-Hrvaška smo prijavili na temo turizma še dva projekta, zdaj čakamo na izid, prav tako na nove razpise LAS.

Naš cilj je obiskovalce ozavestiti, da naša občina premore veliko več kot le Postojnsko jamo in Predjamski grad, zato tesno sodelujemo z Zavodom Znanje, Enoto Turizem in RDO Zeleni Kras. Potencial vidim v turistih, ki uživajo v lepoti narave in iščejo mir. Potrebovali bi močno ekipo, da bi delala za promocijo, saj je ta zelo pomembna za uspeh turizma.

V teku je tudi več projektov urejanja komunalne in cestne infrastrukture, med drugim obsežen projekt v Planini. Katere so še najbolj nevralgične točke na tem področju?

Gradnja komunalne infrastrukture v Planini poteka po planu, trenutno se izvaja prva faza gradnje, v celoti jo bomo zaključili v septembru. Zaključujemo projektiranje druge faze –  od trgovine do konca Planine v smeri Postojne. Izvajati jo bomo začeli v naslednjem letu, takrat načrtujemo tudi začetek gradnje čistilne naprave. V drugi polovici letošnjega leta začnemo urejati komunalno infrastrukturo v Zagonu, vzporedno bomo uredili še kolesarsko povezavo v smeri Velikega Otoka. Letos imamo v načrtu še avtobusna postajališča v Hraščah, Dilcah in Matenji vasi. Naročili smo projektno dokumentacijo za kompletno ureditev infrastrukture v Orehku. V planu imamo ureditev infrastrukture na Kajuhovi, Prešernovi in Cankarjevi ulici v Postojni, a zaradi pomanjkanja financ lahko uredimo le eno v letu. Prizadevamo si tudi, da začne država čim prej urejati križišče v Zalogu.

Projekti na področju otroškega varstva in izobraževanja so stalnica na prioritetni lestvici. Zagotovo se s ponosom ozirate na lansko pridobitev, nov postojnski vrtec. Kako pa kaže z načrti glede šolskega prizidka na Prestranku, nove šole za otroke s posebnimi potrebami v Postojni in pridobitve soglasja za ustanovitev Visoke šole?

Ja, to je res nikoli zaključen izziv, v zadnjem času poglobljen še s pomanjkanjem kadra v šolstvu. No, ne le v šolstvu, tudi na Občini se soočamo s pomanjkanjem strokovnega kadra. Za vrtec sem resnično vesel, da od lanske jeseni služi svojemu namenu. Za projekt dozidave Osnovne šole Prestranek imamo gradbeno dovoljenje, v izdelavi je projektna dokumentacija za izvedbo, v drugi polovici leta sledi izbor izvajalca, z deli začnemo konec leta. V teh dneh se zaključuje arhitekturni natečaj za izbiro umestitve nove osnovne šole s prilagojenim programom v prostor. Takoj, ko bo pravnomočen, začnemo postopek za  izdelavo projektne dokumentacije. Pripravljamo tudi akreditacijsko dokumentacijo tako za  visokošolski zavod kot za program zdravstvene nege, sledil bo postopek potrditve na Nacionalni agenciji za kakovost v visokem šolstvu. K  ustanovitvi tega zavoda imamo podporo Sveta regije. Upamo še na finančno podporo sosednjih občin, saj to visoko šolo potrebuje cela regija.

Katerim projektom se še posveča občinska uprava?

Veliko jih je. V pripravi je več kot petnajst OPPN-jev, ki bodo omogočili ureditve novih območij, kot na primer Petrol ob Reški cesti, dva OPPN-ja v Stari vasi, nadaljevanje industrijske cone v Prestranku, območje nekdanje vojašnice ob Ljubljanski cesti v Postojni, območje ob Titovi cesti za nov dom upokojencev … Strokovni sodelavci pripravljajo dokumentacijo za zahodno obvozno cesto Log–Kremenca in obvozno cesto med Kosovelovo ulico in Jamsko cesto. S slednjo bi razbremenili promet po Klavniški cesti zlasti v turistični sezoni. Pripravljamo tudi dokumentacijo za implementacijo fotovoltaike na javnih stavbah in za ustanovitev energetskih skupnosti. Imamo že gradbeno dovoljenje za prenovo Športnega parka Postojna, tako da se bomo lahko prijavili na razpis za športno infrastrukturo. Razširili bomo travnato površino, saj je preozka in ni v skladu s prvoligaškimi standardi, premaknili tekaško stezo ter zgradili novo tribuno, majhno dvorano in dodatna parkirišča. V neposredni bližini pa bo seveda nova telovadnica SGLZŠ. Projekt je izdelan, vendar se nam časovno zamika zaradi zapletov z eno parcelo v lasti države. Vsekakor jo bomo začeli graditi že v letošnjem poletju. Iščemo tudi ustrezen evropski razpis, da pridobimo sredstva za staro porodnišnico.

V zadnjih letih je Občina namenila veliko pozornosti ravnanju z odpadki, tudi preko projekta Waste Design. Zato so malomarno odvrženi odpadki kot posmeh vsem okoljskim prizadevanjem. Ali smo kot skupnost premalo ozaveščeni ali gre le za posameznike?

Zdaj je v teku že projekt WASTE DESIGN 2.0, v tem okviru bomo zgradili še dva nova potopna otoka za oddajo odpadkov; vključili smo se še v projekt GREEN-TEX. Prav na čistilni akciji sem razmišljal o tem, kako bi morali vsi, ki malomarno mečejo smeti v naravo ali odlagajo kosovne odpadke in kramo ob zabojnike, vsaj enkrat sodelovati na čistilni akciji. Verjamem, da bi se ob pobiranju odpadkov zamislili. Zato hvala in zahvala vsem prostovoljcem in organizatorjem čistilne akcije.

Vem, da je večini občanov mar za čisto okolje, nekateri posamezniki pa se malomarno obnašajo po liniji najmanjšega odpora, brez oziranja na posledice. Situacija se sicer izboljšuje, a zelo počasi. Zato pozivam občane, da o onesnaženju in nepravilnem odlaganju smeti obveščajo redarsko službo.

Zdi se, da država ob bolj občutljivem poseganju v lokalni prostor zanemari komunikacijo z vodstvom Občine in občani. Najbolj to občutimo v primeru Počka. Tudi vzpostavitev  novega sprejemnega in nastanitvenega centra za mladostnike brez spremstva je država skomunicirala kot že sprejeto dejstvo. Kakšne so vaše izkušnje pri komunikaciji z državo?

Pri tako pomembnih zadevah, kot so Poček in migracije, bi morala država bolje komunicirati z lokalno skupnostjo. V primeru Počka smo večkrat prezrti, neupoštevani in zato se ne gre čuditi nezadovoljstvu občanov. Vojaške vaje so velik poseg v naše okolje s posledicami za naravo in ljudi. Tudi za nastanitveni center na Volaričevi ulici v Postojni se je država dogovorila z lastnikom za najem stavbe brez predhodne uskladitve z lokalno skupnostjo, kot da se nas to ne tiče. Na koncu pa vendarle pade veliko aktivnosti in usklajevanj z različnimi institucijami na Občino.

V aktualnem mandatu ste bili izvoljeni za državnega svetnika. Kako ocenjujete dodano vrednost te funkcije?

V državnem svetu zastopam interese lokalnih skupnosti. Dodana vrednost je v osebni in neposredni komunikaciji in povezovanju s številnimi ljudmi na ravni države in drugih občin, kar velikokrat pomaga pri hitrejšem reševanju za občino pomembnih zadev.  Državni svet pa ima žal premajhno težo, lahko damo veto na sprejeti zakon in razne pobude. Sicer pa ne delujemo na temelju politike, marveč z vidika lokalnih, socialnih in gospodarskih interesov.