Kapelica Matere Božje pri Hrenovicah

Kapelica Matere Božje pri Hrenovicah

Besedilo: Marino Samsa

Ob stari opuščeni cesti, na stičišču polj Hrenovic in Gorič, so hrenoviški verniki še pred postavitvijo kapelice ob procesiji v čast prazniku sv. Rešnjega telesa postavljali priložnostni oltar. Obdali so ga z brezovimi vejami, obesili platno in spredaj postavili podobe. Izgradnja kapelice Matere Božje pri okrajni cesti se je začela leta 1890, dokončali so jo v enem letu. V tem letu so ob kapelici najverjetneje zasadili tudi par lipovih dreves.

Zgodba o kapelici

Že naslednje leto je kip Matere Božje posebej za to priložnost napravil kipar Jože Grošelj iz Selc na Gorenjskem, učenec poljanskega podobarja Štefana Šubica. Najbolj je poznan po kipu Janeza Nepomuka na Kapucinskem mostu v Škofji Loki. Skulptura, za katero so sredstva  zbrala hrenoviška dekleta, je bila precej težka. Zato sta Jakob Turk - Bolkov in Jože Mejakov, oba med zaslužnejšimi za izgradnjo kapelice, naredila posebna lesena nosila. Kip je prispel z vlakom na postojnsko postajo, od tam pa nadaljeval pot z organizirano konjsko vprego do Hrenovic. Hrenoviški fantje so nosila s kipom Marije naložili  na ramena in ga na binkoštno nedeljo, 17. maja 1891, odnesli v farno cerkev, kjer je podobo blagoslovil dekan Janez Hofstetter. Nato so jo med molitvijo in petjem v svečani procesiji odnesli v kapelico.  Dogodek je zabeležil takratni farški župnik Alojzij Puc, rojen leta 1845 na Jesenicah. Umrl je 1898, pokopan je pri Fari.

Kapelica je bila postavljena kot vmesna postaja pri vsakoletni procesiji za praznik svetega Rešnjega telesa. Prej so na tem mestu za časa procesije postavljali priložnostni oltar in mlaj z venci iz smrekovih vejic. Praznik, poimenovan tudi télovo, se tradicionalno praznuje na četrtek po nedelji Svete trojice, to je 11 dni po binkoštni nedelji. Ker je to v številnih državah delovnik, se praznik vedno pogosteje prestavlja na naslednjo nedeljo. Praznovanje svetega Rešnjega telesa je tradicionalno povezano s slovesno telôvsko procesijo, ki pa je bila v Sloveniji v času SFRJ skoraj povsod prepovedana. V nekaterih krajih so tradicijo zdaj obnovili, drugod pa izvajajo procesijo le v simbolični obliki s kratkim sprehodom  po cerkvi ali po cerkvenem dvorišču. Pri Fari je procesija potekala mimo kapelice v Goriče in potem nazaj do cerkve vse do sredine sedemdesetih let. Pred kapelico Matere Božje so v preteklem stoletju izrekali svoje priprošnje mnogi domačini, naj si bo to ob ženitvenih prilikah, raznih zaobljubah, odhodih v vojsko ali ob podajanju v širni svet z iskanjem boljšega koščka kruha.

Nečedna dejanja

Leta 1953, v noči na 13. maj, so neznanci oskrunili kapelo in razbili kip Matere Božje. Za izvedbo huliganskega dejanja so kip povezali z vrvjo  in ga zategnili s pomočjo avtomobila. Ob padcu se je razpolovil in razbil na manjše koščke. Ker so bili skrunitelji udeleženci državnega spominskega mitinga v Gorenju dan prej, policija ob prijavi ni ukrepala. Ostanke kipa so naslednji dan ob čiščenju bogoskrunskega dejanja nekateri shranili za spomin. Njihove matere so se ob nabiranju denarja za nabavo nabožnega kipa odrekle osnovnim, s trdim delom prisluženim materialnim dobrinam. Isto noč je bila oskrunjena in izropana tudi kapelica v Landolu in ukraden lesen Marijin kip. Hrenoviška kapelica je bila brez kipa od leta 1953 do 2002. Na pobudo Antonije Gril in Helene Štrukelj iz Hrenovic je bila leta 1962 izdelana Marijina podoba na platnu, ki je zamenjala razbiti kip. Sliko je izdelal in uokviril Ferdinand Jurjavčič iz Ankarana. Leta 1977 so nepridipravi ponovno vlomili v kapelico; ukradeni sta bili stranski manjši podobi, kip sv. Alojzija in kip male Terezike. Policija tudi tokrat na prijavo ni bila odzivna. Leta 1999 se je oblikoval gradbeni odbor v sestavi Matija Debevec, Edo Gorjup in Izidor Tominec in s soglasjem Zavoda za spomeniško varstvo začel postopek za popravilo kapelice. Po pridobitvi potrebne dokumentacije so začeli z delom, pomagali so prostovoljci. Z nasveti je pripomogel arhitekt dr. Leon Debevec in ob stari cesti za kapelico skonstruiral umetniško leseno božje razpelo. Sredstva za popravilo sta poleg KS Hrenovice prispevala še Občina Postojna in podjetje Postojnska jama. Večji del sredstev so donirali neimenovani dobrotniki. Naslednje leto so popravili streho, obnovili križ ter postavili žlebove in obrobe. Izvedena je bila drenaža in odstranjen star omet. Nadaljnje leto so se dela nadaljevala, vključno s  pleskanjem in postavitvijo robnikov. Leta 2002 so v Italiji naročili kamnito oltarno mizo in podstavek za nov kip Matere Božje. Ob izbiri kipa so se skušali čim bolj približati originalu izpred 112 let. Tomaž Čuk, Kovačev iz Dilc, je naredil kovana vrata in križ na strehi, kamnitega angelčka na podstavku je izklesal župnik Vid Premrl, doma iz Šmihela. Za kapelico sta vsa leta redno skrbeli Primoževi sestri iz Hrenovic, še posebej Ivanka. Zadnje svečane prte za kapelico je izvezla Helena Osana iz Velikih Brd, vseskozi pa je nad kapelico bdel Izidor Tominec.

Kapelica Matere Božje v Hrenovicah z vidnim mestom požagane lipe.

Kip Matere Božje v hrenoviški kapelici.