Obeležitev svetovnega dne duševnega zdravja: predstavitev Regijskega festivala duševnega zdravja 2024

Svetovna zveza za duševno zdravje je letos izpostavila izjemno pomembno temo - duševno zdravje na delovnem mestu, ki je tudi osrednja tema Svetovnega dne duševnega zdravja 2024. Več kot 2000 udeležencev iz 116 držav je prepoznalo nujnost naslavljanja te problematike, kar odraža globalno potrebo po izboljšanju pogojev za duševno zdravje v delovnih okoljih. Slogan letošnje kampanje, »Čas je, da damo prednost duševnemu zdravju na delovnem mestu«, nas vse poziva k aktivnemu ukrepanju.

 

Duševno zdravje postaja vse bolj pereč javnozdravstveni izziv v Sloveniji, saj so duševne motnje in bolezni v splošni populaciji : zelo razširjene, a mnogokrat tudi ne-prepoznane. Nevenka Ražman, vodja Enote za nenalezljive bolezni, NIJZ Območna enota Koper, opozarja: “Stanje duševnega zdravja prebivalstva je odsev splošnega stanja v družbi. Težave v duševnem zdravju so v splošni populaciji zelo razširjene, žal pa mnogokrat tudi ne-prepoznane. Najpogostejši duševni motnji v Sloveniji, podobno kot v drugih razvitih državah, sta anksioznost in depresija.«

Ražmanova poudarja, da je pomembno nasloviti tudi stigmatizacijo, ki spremlja duševne motnje, saj ta vpliva na zakasnelo iskanje pomoči in posledično na kasnejšo obravnavo in zdravljenje. “Kadar nastopijo duševne težave, ni prizadet samo posameznik, ampak tudi njegova ožja in širša družbena skupnost,” je dejala.

S pomočjo Nacionalnega programa duševnega zdravja, Programa MIRA, se v Sloveniji vzpostavljajo potrebni ukrepi in programi pomoči, ki naslavljajo ta pereč problem. Posebna pozornost je namenjena vzpostavljanju mreže centrov za duševno zdravje ter razvijanju programov za podporo pri spoprijemanju s stresom, tesnobo in depresijo. Ražmanova je ob tem poudarila: “Zdravje ne nastaja v zdravstvu, ampak povsod tam, kjer ljudje živimo in delamo,” in izpostavila pomen preventivnih programov ter spodbujanja skrbi za zdravje vseh prebivalcev.

Duševno zdravje je torej ključno ne le za posameznike, temveč za celotno družbo, zato je potrebno njegovo krepitev in ohranjanje postaviti med prednostne naloge v Sloveniji.

 

Pomen obvladovanja psihosocialnih tveganj na delovnem mestu

Neobvladana psihosocialna tveganja na delovnem mestu lahko privedejo do znatnega povečanja nezdravih navad med zaposlenimi, kar ima lahko resne posledice na njihovo zdravje. “Tovrstna tveganja lahko povzročijo porast škodljivih navad, kot so neurejeno prehranjevanje, neredna telesna dejavnost, pomanjkanje spanja , pretirano uživanje alkohola, kajenje in zloraba drog. Posledično se lahko razvijejo resne zdravstvene težave, vključno s prebavnimi motnjami, telesnimi bolečinami, kostno-mišičnimi obolenji, izgorelostjo, povišanim krvnim tlakom, srčnim infarktom, možgansko kapjo ter sladkorno boleznijo tipa 2,” pojasnjuje Ana Stavber, regijska koordinatorica za duševno zdravje Programa MIRA.

Poudarja, da je nujno, da se psihosocialna tveganja in stres na delovnem mestu obravnavajo kot organizacijska vprašanja. “Pomembno je, da ta tveganja razumemo in obvladujemo tako kot katera koli druga tveganja za zdravje in varnost pri delu,” pravi. Z ustreznimi ukrepi promocije duševnega zdravja je mogoče ta tveganja uspešno preprečevati in obvladovati v vseh delovnih okoljih, ne glede na vrsto dejavnosti ali velikost organizacije.

Poleg zdravstvenih koristi izpostavlja tudi finančne prednosti teh ukrepov. “Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) navaja, da se vsak vloženi evro v promocijo duševnega zdravja povrne v višini od 2,5 do 4,7 EUR, po nekaterih drugih raziskavah celo do 13,6 EUR, zahvaljujoč zmanjšanju stroškov zaradi absentizma in fluktuacije ter povečanju produktivnosti,” dodaja.

 

Vpliv delovnega okolja na družinske odnose in psihološko dobrobit zaposlenih

Mag. Vesna Starman, direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Istre, poudarja moč vpliva delovnega okolja na družinske odnose in psihološko dobrobit zaposlenih. Opozarja, da »otroci opazujejo, kako starši prihajajo domov iz službe, kar vpliva na njihovo dojemanje odraslosti,« in izpostavlja, da »če nismo pozorni, prenesemo domov stres in težave iz delovnega okolja, kar negativno vpliva na družinske odnose. Odnosi med sodelavci so lahko bodisi problem bodisi rešitev, zato je ključno, da se težave pravočasno razrešijo, da ne obremenjujejo družinskega življenja.«

Poleg tega opozarja na kadrovsko podhranjenost in izgorelost v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, kjer »so daljše odsotnosti strokovnih delavcev, kar pomeni, da morajo ostali sodelavci nadomeščati, kar dodatno obremenjuje delovno okolje.« Zato Starmanova poudarja pomembnost odprte komunikacije in podpore med sodelavci: »Pomembno je, da se ustavimo in se vprašamo, ali in kako prispevamo k dobremu vzdušju v kolektivu. Ali smo prijazni in spoštljivi drug do drugega? Nudimo ali prejemamo podporo in pomoč, ko jo potrebujemo? Ali pozdravimo sodelavca, ko ga srečamo?…«

Na koncu Starmanova dodaja, da »odnose v kolektivu ustvarjamo vsi, ne samo vodstveni delavci, ampak tudi zaposleni sami,« kar pomeni, da je vsak posameznik odgovoren za ustvarjanje pozitivnega delovnega okolja, kar lahko vodi do boljših družinskih odnosov in večje psihološke dobrobiti zaposlenih.

 

Regijski festival duševnega zdravja zdravstvene regije Koper

Ana Stavber, regijska koordinatorica za duševno zdravje Programa MIRA, je ob predstavitvi napovednika dogodkov Regijskega festivala duševnega zdravja 2024, ki ga skupaj s 13 drugimi organizacijami organizirajo ob obeležitvi Svetovnega dne duševnega zdravja, predstavila raznolik nabor prihajajočih aktivnosti.

Festival je zasnovan v štirih glavnih sklopih, ki naslavljajo različne vidike duševnega zdravja. “Prvi sklop je namenjen izobraževanju in ozaveščanju, kjer bodo udeleženci skozi strokovna predavanja in delavnice pridobili praktična znanja s področja duševnega zdravja. Drugi sklop poudarja povezovanje organizacij s področja duševnega zdravja, ki se bodo na Tržnici organizacij predstavile mladim. Tretji sklop vključuje kulturne dejavnosti, kot so razstave, delavnice in filmsko projekcijo, ki bodo igrale ključno vlogo pri ozaveščanju in izražanju skozi umetnost. Zadnji sklop pa je osredotočen na telesno dejavnost in dobro počutje, kjer bomo spodbujali zdrav življenjski slog kot preventivo pred težavami v duševnem zdravju,” je pojasnila Stavberjeva.

Vsi dogodki v sklopu festivala so brezplačni in odprti za splošno ali strokovno javnost (odvisno od vrste dogodka).

Program festivala v slovenskem jeziku je na voljo na naslednji povezavi.

 

 

Vir: NIJZ OE Koper