S Prepihom na sprehod: Na sanke na Bile

Prepihova rubrika: Gremo na sprehod

NA SANKE NA BILE

Januarja smo bili po dolgem času priče pravi zimi in obilju snega, ki se je zadržal vsaj toliko, da smo na plan privlekli vse razpoložljive pripomočke za spuščanje po belih klančinah. Ker sankanje radi združimo z izletom, jo večkrat mahnemo tja, kjer imamo bregove samo zase – na Bile. In ko smo v počasnem premikanju sani občudovali spokojnost planjav, smo lokacijo sankališča združili z idejo lokalnega sprehoda. Opisan krog je dolg 5,5 kilometra, zanj pa porabimo od ure in pol do treh – odvisno od starosti udeležencev. Pot je ravninska, nezahtevna in zato primerna tudi za najmlajše izletnike.

Peljemo se skozi vas Žeje in nadaljujemo po makadamski cesti proti Bilam. Posestvo Bile je bilo nekdaj obsežen del prestranske izpostave Kobilarne Lipica, kasneje pa skupaj s posestvom Poček celo samostojna enota. Zato so Bile znane in prepoznane po svojih velikih konjskih štalah. V sedemdesetih letih je posest kupila Jugoslovanska armada in dele objektov spremenila v skladišča, od leta 1991 pa je kompleks del vadišča Poček. 

Ko se pripeljemo iz žejske smeri, tik pred nekdanjimi štalami na desni strani zagledamo kozolec s kamnitimi stebri, ki služi za spravilo sena. Tam pustimo avto in nadaljujemo peš v smeri prihoda do prvega križišča, kjer zavijemo levo. Po slabih 100 metrih zapustimo makadam in se odcepimo desno na kolovoz, ki nas vodi po odprtem gozdu. Čez približno 600 metrov se zemljasta podlaga spremeni v bolj utrjen, peščen kolovoz. Po njem nadaljujemo še 200 metrov, nakar se odcepimo pravokotno levo na lepo uhojeno vlako, ki nas vodi v nasprotni smeri urinega kazalca skozi gozd.

Na prvem naslednjem križišču izberemo desno pot, pod smrekove krošnje, koder se ta zoži in rahlo vzpne. Izpod smrek že hitro preidemo v svetel listnat gozd in se znajdemo v družbi belih gabrov, malih jesenov in hrastov. Pot se vse bolj vzpenja in ko se zdi, da se bo vsak čas izgubila, nas blizu vrha vzpetinice vodi rahlo levo in takoj nato desno skozi kratek »špalir« smrek. Ko pridemo na odprto, si lahko na svoji levi ogledamo lepo skalnato vrtačo in takoj za njo na isti strani še eno, zelo strmo: ta se skriva na levi strani jase. Na jasi se nato držimo skrajno desne strani, da se pridružimo stari tankovski cesti in po njej hodimo še nekaj 100 metrov do večje gozdne košenine (košene jase), ki jo seka lepo viden kolovoz. Zavijemo pravokotno levo na ta kolovoz in po njem hodimo naslednjih 800 metrov, dokler ne srečamo glavne makadamske ceste, ki vodi na Bile. Na cesti se obrnemo levo in nadaljujemo kar po makadamu en cel kilometer. Po cesti bi sicer lahko hodili vse do izhodišča, vendar nas čaka še en ovinek. Približno 200 metrov za tem, ko gremo mimo odprte cestne zapornice, vidimo z desne odcep čisto nove makadamske ceste. Zavijemo nanjo in ji sledimo mimo strelišča do ruševin vojaških objektov, pri katerih na T križišču zavijemo levo. Cesta nas nato v nasprotni smeri urinega kazalca pripelje nazaj do nekdanjih štal, pod katerimi je naše izhodišče.

V levem ovinku nad štalami, preden smo prišli do cilja, nas z leve in desne obdajo prostrani travniki, ki ob zadostni snežni odeji ponujajo sijajno sankališče. Zato na zimski sprehod ne pozabite vzeti s seboj sani ali kos trdega kartona za snežne vragolije.