Iz Prepiha: Cerkev sv. Štefana v Postojni, 2. del

Prepihova rubrika: Tu živimo

Cerkev sv. Štefana v Postojni, 2. del

Besedilo: Marino Samsa

V februarskem Postojnskem prepihu smo izpostavili zgodovino postojnske župnije in župnijske cerkve svetega Štefana ter posebnosti njene zunanjosti. Tokrat odpiramo vrata v notranjost naše božje hiše.

Notranjost stavbe

Za vsakodnevno rabo se v cerkev vstopa skozi stranska vrata v južni steni ladje, ki ima obliko kvadrata s porezanimi vogali in je pokrita z osemlistno kupolo. Podoba z notranjo  veliko kupolo deluje v primerjavi z zunanjo podobo v obliki nekoliko razčlenjene dvokapne strehe nenavadno. Na vzdolžnih stranicah se vanjo odpirata kapeli s slavoločnima vhodoma, v vogalnih stranicah pa so urejene niše.

Polkrožno zaključen prezbiterij je obokan s kupolo, ki sloni na pendentivih. To so sferični trikotniki – konstruktivni elementi, ki omogočajo nastavitev krožne kupole nad pravokotnim prostorom. Te prazne prostore je v svojih poslikavah izvrstno izkoristil furlanski slikar Domenico Fabris iz Osopa blizu Vidma. V letih 1876–1879 je v  svetlem odtenku poslikal obok prezbiterija in ladje, naknadno pa še druge dele cerkve. Ker so freske sčasoma obledele, jih je dal dekan Erzar leta 1910 prenoviti slikarju in restavratorju Antonu Jebačinu iz Ljubljane. Celotno ostenje členijo kompozitni pilastri na kamnitih bazah, bogato profilirani v rokokojsko-kitastem slogu in okrašeni s štukiranimi kartušami. Stranska okna na obeh straneh omogočajo dodatno osvetlitev stropnih poslikav. V kupoli prezbiterija ja naslikana Sveta Trojica  s štirimi evangelisti – z Matejem, Markom, Lukom in Janezom ter še z drugimi svetniki in svetnicami v nebesih.

V kupoli ladje so upodobljeni štirje prizori iz življenja sv. Štefana in medaljoni z upodobitvami zavetnikov takratnih podružničnih cerkva: sv. Anton Padovanski v Stari vasi, sv. prerok Danijel v Zalogu, sv. Andrej in sv. Katarina v Velikem Otoku. Pod pevskim korom, na katerega vodijo stopnice iz predprostora, so v medaljonih na oboku naslikani Jagnje Božje in angelske glavice, na stenah pa upodobljeni cerkveni očetje, štirje pomembni krščanski avtorji prvih stoletij. Okvirjene oljne podobe v cerkvi pa so delo slikarja  Janeza Wolfa. To so slike sv. Katarine, svetopisemskega kralja Davida, apostola Petra in sv. Marije Magdalene. Slike so glede na čas nastanka v slabšem stanju.

Oltarji

Glavni poznobaročni veliki oltar sv. Štefana je bil postavljen leta 1780 in je od mize navzgor lesen. Leta 1802 je ostrešje cerkve pogorelo, in na oltar je dalj časa deževalo, zato je izgubil prvotni sijaj. Leta 1856 ga je kipar Matevž Tomc iz Št. Vida nad Ljubljano prenovil, očistil in na novo pozlatil ter dopolnil. Dodal je kipa sv. Petra in Pavla (prej ju ni bilo) ter nov tabernakelj, ker je bil prejšnji dotrajan. Načrte za prenovo oltarja sta skupaj zasnovala Matija Tomc in kipar Janez Vurnik st. Ob straneh glavnega oltarja sta nad obema zakristijama dodala prostorna kora z lično ograjo.

Neobaročna stranska oltarja okvirnega tipa z volutnimi krili sta bila postavljena v kapeli sredi 19. stoletja. V niši levega stranskega oltarja je dragocena slika sv. Frančiška  Asiškega, ki jo je leta 1796 naslikal Andrej Janez Herrlein. Ob straneh stojita kipa, levo sv. Antona Puščavnika in desno sv. Dominika, ustanovitelja dominikancev. Podobar Leopold Goetzl ju je izdelal leta 1857. V niši desnega stranskega oltarja iz peščenjaka je kip Brezmadežne. Ob straneh  sta dva kamnita kipa, desno kip sv. Florjana in levo kip sv. Andreja. Izdelal ju je kipar in slikar Luka Čeferin iz Leskovice v svoji delavnici v Idriji. Janez Vurnik ml. je leta 1910 za oba stranska oltarja izdelal novo marmornato menzo in mizo za glavni oltar. V kapelah visita sliki Srca Jezusovega in sv. Terezije Deteta Jezusa; v petdesetih letih prejšnjega stoletja ju je naslikal Stane Kregar.

Od leta 1970 je cerkev bogatejša za nov daritveni oltar. Po načrtih arhitekta Janeza Valentinčiča ga je izdelal Zdenko Avsec s Kala pri Pivki iz domačega kamna ter hotaveljskega in makedonskega marmorja. Na koru so orgle s 27 pojočimi registri, delo ljubljanskega orglarja Antona Jenka, ki je 1973 predelal Heffererove orgle iz 1892. Podatkov o izdelavi štirih prostornih spovednic ni. Niše, v katerih stojijo zdaj, so bile prvotno verjetno zamišljene kot prostor za stranske oltarje. Težko bi našli cerkev s tako pripravnimi umestitvenimi prostori ter tako prostorno in lično izdelanimi spovednicami. Križev pot je cerkev dobila leta 1887. Naslikal ga je akademski slikar Jožef Plank z Dunaja, lepo izrezljane okvirje pa je naredil Ivan Šubic iz Škofje Loke. Prva svetovna vojna je pobrala bakreno pločevino z zvonikov in štiri lepe zvonove. Na srečo ni odnesla cinastih pročelnih orgelskih piščali. Italija je kot vojno odškodnino vrnila nove zvonove, a Postojnčani z njimi niso bili zadovoljni. Zbrali so denar in jih dali preliti v Vittorio Veneto – v livarno De Poli. Zdaj imamo daleč naokrog najlepši koncert zvonov z veliko in malo terco ter sekundo. Od starih je ostal mali, približno 80 kg težak zvon navček, ki ga je ulil sloviti zvonar iz Ljubljane Anton Samassa. Tako so v desnem zvoniku trije zvonovi, težki 1200 kg, 750 kg in 450 kg, v levem pa sta dva in tehtata po 2200 kg in 80 kg. Zvonika sta bila ponovno prekrita z bakreno pločevino leta 1985.

V cerkvi svetega Štefana v Postojni trenutno restavrirajo notranjost prezbiterija. Restavriranje vključuje glavni oltar, poslikave Dominica Fabrisa, balkonsko ložo s štukaturami in lestenec prezbiterija. Cerkev bo po obnovi še bolj zasijala, zato si vzemite čas za obisk lepotice.