S Prepihom na sprehod: Med Mladiko in Osojnico

Prepihova rubrika: Gremo na sprehod

Med Mladiko in Osojnico

Besedilo in fotografija: Tjaša Blaško in Matej Škrlj

Iz Postojne vodi do najbolj južne točke naše občine približno 15 kilometrov dolga neprekinjena markirana planinska pot, del nekdanje Slovenske planinske transverzale. Ta je od leta 1953 povezovala severovzhod in jugozahod Slovenije po gorskem svetu, danes pa jo poznamo kot Slovensko planinsko pot (SPP). Naša občina je s SPP povezana od Javornikov oziroma Pečne rebri do Slavine, nato pa prek Osojnice in Vremščice proti Krasu, mimo Škocjanskih jam in čez Slavnik vse do morja. Na junijskem sprehodu smo raziskovali njen manj znani odsek med Kočami in Slavino, odkrivali Izovo pot in sklenili dobre 4 kilometre dolg krog, primeren za pohodnike in kolesarje vseh starosti.

Če prihajamo z drugih koncev občine, se lahko zapeljemo do Slavine in avto pustimo pri gasilskem domu. Odpravimo se po glavni cesti proti Kočam, na koncu vasi, za rastlinjakom, pa se z glavne ceste umaknemo levo na makadam, ki se kot na razglednici razteza med travniki in vrtovi. Na koncu polja pridemo do križišča, kjer se pridružimo makadamski cesti iz Koč, zavijemo levo in čez nekaj deset metrov takoj spet levo v klanec navzgor na gozdno cesto. Po nekaj sto metrih vzpona nas na levi pričaka obvestilna  tabla z zgodbo pohodov po Izovi poti. 

Na tej točki zapustimo širšo gozdno cesto in sledimo oznaki za Osojnico. Pot nas popelje navzdol po urejeni in sveže označeni gozdni stezi, ki jo domačini vsako leto znova očistijo za tradicionalni pohod v spomin na Izidorja Vekarja. Kmalu pridemo do odcepa, kjer nas sveža markacija jasno usmeri desno navzgor. Po kratkem klančku se steza zravna, držimo se ravninskega levega kraka, markacije pa nas zanesljivo vodijo skozi vsak ovinek. Na razpotju, kjer nas na drevesu puščice usmerjajo vsaka v svojo smer, izberemo desni krak navzgor. Leva smer bi nas namreč že (pre)hitro pripeljala nazaj v Koče, mi pa nadaljujemo v smer Babe, čez katero bomo zaokrožili v Slavino. 

Hodimo skozi očiščen in zredčen gozd, ko na skali opazimo markacijo s pripisano številko 1 - znamenje Slovenske planinske poti. Od tu naprej je krajši del poti nekoliko bolj zaraščen, saj junija narava kar divja in nizko rastje buhti ter sili na pot. Zato pa se lahko do onemoglosti »pasemo« na gozdnih jagodah – kot vedno je v vsaki slabi stvari tudi marsikaj dobrega in sladkega. Vsekakor ne gre obupati, kmalu pridemo na čistino, kjer nas markacija usmeri desno navzgor po lepem in širokem kolovozu. Nekaj časa se vzpenjamo in ko pridemo na vrh, na najvišjo točko kroga, se nam na levi odpre lep pogled na Sveto Trojico in Javornike. Od tu nas čaka strm spust po vse bolj široki gozdni cesti do naslednjega križišča, v katerem pridemo do ceste točno pri tabli, ki označuje konec naselja Slavina. Če se ozremo čez ramo, bomo videli še usmerjevalni tabli z markacijo, ki kažeta smer Postojna–Osojnica. 

Podamo se torej levo proti Slavini, vzdolž poti občudujemo lepo urejen in obnovljen Slugu maln ob Slavinščku, pa mimo Vile Tin in Malnarjeve domačije z gostiščem in vabljivim vrtom za zaslužen postanek ob hladni pijači. Če bi iz Slavine sledili markacijam še naprej, bi nas mimo pokopališča pripeljale na vrh Osojnice. Opisano pot lahko iz sprehoda spremenimo tudi v kolesarski izlet. Iz Postojne vodijo v to smer urejene in nezahtevne povezave prek Zaloga, Grobišč, Štivana in Koč, zato se lahko na pot podamo kar od doma in izletu dodamo še nekaj kilometrov prijetnega vrtenja pedalov.