Iz Prepiha: (S)poznamo naše kraje - Dilce

Prepihova rubrika: (S)poznamo naše kraje

V škatlico ujet trenutek: Dilce

Besedilo: Polona Škodič

Fotografija: Antonio Mitkovski

Dvanajsta fotografija Antonia Mitkovskega postavlja v ospredje spomenik NOB in del vasi Dilce. Te so postale samostojno naselje leta 1994, pred tem je večji del vasi sodil pod Goriče, nekaj hiš pa pod Hrenovice. Tako je območje, katerega del je tudi spomenik na pričujoči fotografiji, še danes slikovito stičišče medsebojno povezanih vasi in zaselkov: Pri Bolku, Hrenovice, Fara, Dilce in Goriče. Spomenik že od leta 1961 stoji ob glavni cesti Postojna–Hruševje, in sicer ob nekdanji stari gostilni Bolk in tamkajšnjem avtobusnem postajališču.

Dilce so obcestno naselje, saj so hiše strnjene med magistralno cesto Postojna–Razdrto in poplavni svet Korotanščice na južni strani. Čeprav je vas dobila sedanje ime šele leta 1994, je ta predel poimenovan Dilce že na 600 let starem zemljevidu, ki ga hrani samostan Pleterje, in sicer po mostu, ki je bil zgrajen iz tesanih dil in manjših »dilc« in je omogočal prehod čez potok Korotanščico na južni strani naselja.

Spomenik, posvečen 19 padlim borcem in 3 žrtvam fašističnega nasilja iz vasi Hrenovice, Studenec in Goriče ter borcem enot NOV, je zasnoval Albert Sušnik. Njegovo simbolično formo sestavljajo trije kamniti stebri na tlakovani ploščadi, ki so povezani s horizontalnimi ploščami z vklesanimi napisi in imeni.

Na tem območju so se oglasili prvi aktivisti in partizani že v letih 1941 in 1942, največji  udarec pa je okupator zadal 4. marca 1944. Takrat so Nemci aretirali 13 aktivistov, med njimi kar tri iz družine Turk (Gornji Bolkovi). Vse aretirane so po hudem mučenju in zasliševanju 23. aprila 1944 obesili kot talce v ulici Via Ghega v Trstu. Danes počivajo pokopani v skupni grobnici pri sveti Ani v Trstu. Istega dne je na črti Hrenovice–Fara–Šmihel potekal tudi oster boj Vojkove in Prešernove brigade z nemškimi silami in domobranci.

Čez cesto, pod ostanki obokov pri stari domačiji pri Bolku, je postavljena še spominska plošča. Posvečena je padlemu Jošku Turku (1926–1944), najmlajšemu partizanskemu učitelju na Primorskem.