S Prepihom na sprehod: Ko polje zacveti

Ko polje zacveti

Veliki traven je svoje ime dobil po bujni pomladni rasti, rožnik pa po cvetju, ki v tem času preplavi travnike in polja. Temu primerno smo družinski izlet konec maja namenili enemu najbolj slikovitih in biotsko pestrih pokrajin v Sloveniji. Nahajamo se na severovzhodu naše občine – v Planini.

Parkiramo malo naprej od strnjenega naselja, pri pokopališki kapeli sv. Križa, nad dnom Planinskega polja. Že prvi pogled proti odprti ravnici razkrije razsežnost bisera Notranjske. Prva asociacija na to naravno znamenitost je za večino fotografija s ptičje perspektive ali razgled s primorske avtoceste, in marsikdo ne ve natanko, na katero stezo naj se poda, če si želi še od blizu občudovati bogato floro in se sprehajati ob meandrih reke Unice. Opisana pot je čudovito in preprosto izhodišče za izletnike vseh starosti in zmogljivosti. Peš ali s kolesi se od pokopališča odpravimo po klancu navzdol, prečkamo cesto Planina–Laze in nadaljujemo mimo informativne table o Jamborni cesti naravnost naprej na makadam, ki zavijuga po polju. Na eni strani se dvigajo gozdni robovi kraškega sveta, na drugi pa se med travniki vleče reka Unica. Pot vodi proti tromeji občin Postojna, Cerknica in Logatec. Če pogled usmerimo rahlo desno, vidimo dvorec Haasberg in nad njim Stari grad, 700 metrov visok grič, na katerem se je nahajal srednjeveški predhodnik bolj znanega dvorca. Na prvem Y križišču smo izbrali desni krak, ki je nekoliko daljši. Enako lep sprehod vam ponuja tudi levi, a se pot konča nekoliko prej. V sušnih obdobjih bi približno sedem kilometrov dolgo traso lahko prehodili krožno, upoštevajoč, da se pot na sredini za krajši čas izgubi.

Pozno spomladi in zgodaj poleti polje buhti v cvetju. Med najbolj zanimivimi rastlinami je travniška morska čebulica, značilna vrsta dinarskih kraških polj. Planinsko polje je njeno edino slovensko in hkrati najsevernejše rastišče. Njena modrikasta socvetja izstopajo med travami kot drobni plameni. Junija močvirni travniki ponekod pordečijo zaradi cvetočih ilirskih mečkov, med žlahtnejše cvetlice pa sodijo tudi perunike – tiste z rumenimi cvetovi so močvirske, z vijoličastimi pa sibirske. Pogosto opazimo še velike poletne zvončke, različne vrste divjih orhidej in cele preproge rožnatih kukavičjih lučc.

Polje pa ni le raj za botanike, ampak tudi pomembno zatočišče številnih živali. Zaradi kosca, ogrožene travniške ptice, ima polje status mednarodno pomembnega območja za ptice. Njegov značilni glas »krek-krek« spominja na brušenje kose in pogosto odmeva iz visoke trave, čeprav ptico le redko uzremo. Nad mokrišči krožijo čaplje in štorklje, med cvetovi pa plapolajo številni metulji. Posebej zanimiv je strašničin mravljiščar – redek modrin z neverjetno zapletenim življenjskim krogom. Njegove mlade gosenice se najprej hranijo s cvetnimi popki na zdravilni strašnici, ki raste na močvirnih travnikih. Kasneje se spustijo na tla, kjer jih mravlje rdečke poberejo in odnesejo v mravljišče, tam pa se gosenice hranijo kar z mravljinčjo zalego. Prav zaradi te izjemne povezanosti med rastlino, metuljem in mravljami je vrsta tako redka in občutljiva.

Ideja za sprehod po Planinskem polju seveda ni namenjena zgolj botanikom in naravoslovcem. Njegova lepota je tiha in brezčasna, primerna prav za vsakogar, ki bi svoje misli rad odpočil v naravi ali izkoristil prostranost za radožive družinske trenutke – na primer ob spuščanju zmaja.

Besedilo in fotografija: Tjaša Blaško in Matej Škrlj